Raziskani del Postojnske jame meri 24 kilometrov in 100 metrov. A je jama večja, saj vemo, da vode iz reke Pivke iz Postojnske jame tečejo v Planinsko jamo, točna pot vode pa ni poznana. Raziskovalci tako še vedno raziskujejo jamo, ki se je tako lani "podaljšala" za tri kilometre, z 21 kilometrov na 24 kilometrov, je povedal biolog Sašo Weldt.

Jame so posebno življenjsko okolje, v katerem živali živijo v popolni temi in pa temperaturi ter vlažnosti zraka - ta je okrog 90-odstotna -, ki sta skozi vse leto bolj ali manj stalni. "To so življenjski pogoji, v katerih je ravno zaradi teme in posledično odsotnosti rastlin zelo malo hranil. Jamske živali, troglobionti, so se na to morali prilagoditi in eden izmed odgovorov, ki se je ponudil skozi evolucijo, je dolgoživost. Pa tudi nekoliko počasnejši so od živali zunaj na površju," je poudaril Weldt.

Drobnovratnik pozabljen, a zelo pomemben
Najbolj znana prebivalka Postojnske jame je vsem znana človeška ribica, a je živalskih vrst v tem okolju veliko več. "Pravzaprav je Postojnska jama v sami špici na svetu, se pravi jama z največ različnimi vrstami pravih jamskih živali. Imamo jih kar 114, če pa upoštevamo še živali, ki se v jami znajdejo samo občasno, jih imamo več kot 170," je pojasnil biolog Primož Gnezda in nadaljeval: "Dostikrat pozabljen - pa zelo pomemben - je drobnovratnik. To je mali hrošč, ki je bil odkrit prvi. Odkril ga je Luka Čeč, ki je odkril tudi notranje dele Postojnske jame in s tem hroščkom se je vse začelo. Ko so ga našli, šele takrat se jim je posvetilo, da dejansko v jami živijo živali. Takrat so potem razpisali tudi nagrado za nov primerek, ker je prvega Čeč malce poškodoval, zato so zahtevali novega." Raziskovalci novega hrošča niso našli, so pa našli kopico drugih živali, s tem pa se je v bistvu začel razvoj jamske biologije.

Prave in neprave jamske živali
Poznamo prave in neprave jamske živali. Prave so tiste, ki živijo v podzemlju in jih zunaj tega okolja ne najdemo. So brez pigmenta in oči, imajo pa dolge tipalke, da se lažje znajdejo v temi jam. Neprava jamska žival pa je - denimo - jamska kobilica. "Čez noč se prehranjuje zunaj, zato je ne štejemo med prave. Potem imamo majhno kačico ali dvojno nogo. Tudi to žival najdemo zunaj v prsti, čeprav je videti kot jamska, se pravi je popolnoma bela, brez oči. Vendar, ker jo najdemo tudi zunaj, ni prava jamska žival. Naslednja je potem recimo riba. V Evropi, zanimivo, nimamo pravih jamskih rib. Prave jamske ribe so brez oči, najdemo jih na vseh drugih kontinentih, pri nas jih pa pač reka prinese v podzemlje in ker imajo dovolj hrane, če jo imajo, normalno preživijo - izgubijo malo pigmenta pa malo bolj suhe so, ker ni ravno veliko hrane," je še povedal Weldt.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.