Na Laponskem je živalim običajno lažje najti hrano pod snegom, je dejal raziskovalec s finskega inštituta za naravne vire Jouko Kumpula. Zaradi svetovnega segrevanja pa se po padavinah oziroma ob taljenju snega na njem pogosteje tvori plast ledu. To plast je težje predreti, zaradi česar so severni jeleni po besedah rejcev prisiljeni prepotovati do 100 kilometrov, da bi našli hrano.

"Severni jeleni ne morejo kopati po ledu, saj je pretrd, zato se preselijo tja, kjer tla prekriva le sneg, ki ga zlahka odstranijo in pojejo lišaje pod njim," je povedal Kumpula.

Številni Sami, avtohtoni prebivalci Laponske, se preživljajo s pašo severnih jelenov, vendar imajo zdaj težave najti te živali, ki v velikem številu bežijo pred ledom.

"Ure in ure se vozimo, da bi našli severne jelene in jih prignali nazaj, vendar je bilo to v teh zimskih razmerah zelo težko. Zato uporabljamo tudi helikopterje, kar je zelo nenavadno in tudi zelo drago," je dejal švedski pastir Tomas Seva. Po njegovih besedah je v zadnjih dneh svoja običajna lovišča zapustilo približno 8000 živali iz njegove črede in bližnje vasi.

V preteklosti so se tovrstne zime pojavljale le enkrat na 30 let, vendar se zdi, da so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše, pravi Anna-Karin Svensson iz švedskega združenja pastirjev severnih jelenov.

Laponska se poleg severnega dela Finske razteza tudi na arktična območja Švedske, Norveške in ruskega polotoka Kola. Po besedah nekaterih znanstvenikov se arktična območja zaradi podnebnih sprememb segrevajo vsaj dvakrat hitreje kot preostali svet, poroča nemška tiskovna agencija DPA.