Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem opozoril, da se svet v okolju prijaznejšo prihodnost premika prepočasi. "Izgubljamo boj proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam," je pred okoli 60 voditelji držav in vlad ter stotinami ministrov, vidnih gospodarstvenikov, županov in okoljevarstvenikov dejal Macron. "Vsi moramo ukrepati, saj bomo vsi nosili odgovornost."

Spomnil je, da je svet natanko pred dvema letoma podpisal pariški sporazum, vprašanje pa je, kaj se je zgodilo od takrat. "Nekateri so se odločili, da zapustijo sporazum, in to je zelo slaba novica. A danes nas je toliko zbranih tukaj, ker ne želimo sprejeti te odločitve ZDA," je poudaril glede odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA umakne iz sporazuma.
Macron je sicer na predvečer vrha dejal, da verjame, da si bo Trump premislil in ZDA ponovno priključil sporazumu. Macron je v pogovoru za CBS obsodil način, na katerega so ZDA sporazum podpisale, nato pa se iz njega umaknile. "ZDA so podpisale pariški sporazum. In skrajno agresivno je, da se kar na lastno pest odločijo, da iz sporazuma izstopijo, potem pa skušajo prisiliti ostale, da ponovno sedejo za pogajalsko mizo. Žal mi je, da moram to reči. To ne pije vode."

Macron je že dan pred začetkom vrha razglasil nagrajence pobude "Naredimo svet spet velik". Med prvimi 18 nagrajenimi jih je 13 iz ZDA, ki bodo svoje delo zaradi nenaklonjenosti ameriške politike nadaljevali v Franciji.

"Človeštvo samo sebi žaga vejo"
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je medtem opozoril, da človeštvo samo sebi žaga vejo, na kateri sedi. "Fosilna goriva še naprej prejemajo ogromne subvencije - to pomeni, da vlagamo v lastno pogubo," je dejal. "Podnebne spremembe se premikajo veliko hitreje, kot se premikamo mi." Letos so se tako prvič po treh letih izpusti ogljikovega dioksida povečali. Zadnjih pet let je bilo najbolj vročih v zgodovini.

Vlagati moramo v prihodnost, ne preteklost, je poudaril prvi mož ZN. "Odločevalci in centralne banke, borze, pokojninski skladi, bonitetne agencije in vsi finančni igralci morajo uskladiti svoja vlaganja s potrebami podnebnega ukrepanja in trajnostnega razvoja," je spomnil. Pariški sporazum je podpisalo 197 pogodbenic, ratifikacij se je nabralo 170.

Bolj zeleno gospodarstvo
S konkretnejšimi koraki se je začelo v zeleno smer premikati tudi gospodarstvo. Skupina več kot 200 globalnih vlagateljev, med katerimi sta bančni gigant HSBC in francoska zavarovalniška skupina Axa, je v okviru vrha zagnala petletno pobudo za boj proti podnebnim spremembam prek ustvarjanja pritiska na največje proizvajalce toplogrednih plinov.

K pobudi Climate Action 100+ je pristopilo najmanj 225 vlagateljev, ki upravljajo z več kot 26.300 milijardami dolarjev premoženja. Delovanje bodo v prvi vrsti osredotočili na 100 največjih svetovnih korporativnih proizvajalcev toplogrednih plinov. Večinoma gre za podjetja iz sektorjev nafte in plina, elektrike in transporta, med njimi Airbus, BHP Billiton, BP, CNOOC, Exxon Mobil, Ford Motor, Siemens ter Nestle. Da bo po letu 2019 prenehala financirati naftne in plinske projekte, je sporočila tudi Svetovna banka. Institucija je ob tem zagotovila, da je na dobri poti do izpolnitve cilja, ki je 28 odstotkov posojil, namenjenih za podnebno ukrepanje do leta 2020.

Župani za zeleni svet
Predstavniki lokalnih oblasti so v Parizu podpisali listino, ki zavezuje mesta in njihove župane k uporabi postopkov javnega naročanja ter političnih odločitev za spodbujanje zelene tehnologije, vključno z obnovljivimi viri energije in stavbami brez škodljivih izpustov, pa tudi izboljšave na področju zbiranja odpadkov in recikliranja. Skoraj 200 organizacij civilne družbe je vlade pozvalo k koncu subvencij in financiranja fosilnih goriv. Med podpisniki so Greenpeace, Climate Action Network, Svetovni sklad za naravo ter Christian Aid.

Skupina ekonomistov, med katerimi sta tudi Jeffrey Sachs in Janis Varufakis, je prav tako pozvala države, naj ne trošijo več za fosilna goriva. Več kot 50 podjetij, med katerimi so Adidas, H&M in Philips, pa je podpisalo deklaracijo, ki se zavzema za postopno opuščanje okolju škodljivih energentov in spremembo poslovnih modelov.

Evropska komisija je medtem predstavila akcijski načrt za planet, "vrsto iniciativ za sodobno in čisto gospodarstvo". Med pobudami je tudi investicijski načrt za vlaganja unije onkraj njenih meja, ki med drugim predvideva devet milijard evrov za podnebno ukrepanje.

Cerarja zaradi okvare falcona ni v Parizu
Med številnimi predstavniki držav, gospodarstva in civilne družbe bi moral v Pariz proti tudi slovenski premier Miro Cerar, a se zaradi okvare vladnega letala falcon vrha ne bo mogel udeležiti, so potrdili v njegovem kabinetu. Na dogodku bo tako Slovenijo zastopala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Ta je dejala, da podnebne spremembe občuti ves planet in do začetka izvajanja pariškega sporazuma bo nujno potrebno preveriti in izboljšati doslej zastavljene ukrepe. "Svoj prispevek bo, tako kot drugi, morala okrepiti tudi Slovenija." Ministrica je sicer izpostavila enotnost med vsemi akterji, prisotnimi v Parizu. Državam so se ob tem pridružili tudi drugi voditelji - številni predstavniki zveznih držav, mest in gospodarstva. Soglasje vseh Majcnovo navdaja z optimizmom, da bo pariški sporazum globalno tudi uresničen.

Cerar je že pred vrhom poudaril, da Slovenija vsako leto povečuje sredstva za podnebne finance, ki so izrednega pomena predvsem za države v razvoju.