Sporazum sta že ratificirali dve najpomembnejši državi, ZDA in Kitajska, ratificiran pa je bil tudi na ravni EU-ja. Doslej je pariški sporazum po podatkih ZN-a sicer podpisalo 193 držav, ratifikaciralo pa ga je 97.

Pariški podnebni sporazum so pogajalci 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN-a o spremembi podnebja po maratonskih pogajanjih sprejeli 12. decembra lani v francoski prestolnici. V njem so se podpisnice zavezale, da bodo omejile dvig povprečne svetovne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Ob podpisu je bilo določeno, da bo sporazum začel veljati mesec dni zatem, ko ratifikacijske listine pri ZN-u deponira 55 držav, ki skupaj ustvarijo najmanj 55 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Ta pogoj je bil izpolnjen 4. oktobra. S tem se je pariški sporazum zapisal v zgodovino kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo.

Cerar vesel
Slovenski premier Miro Cerar je ob začetku veljave pariškega podnebnega sporazuma izrazil veselje. Kot je zapisal na družbenem omrežju Twitter, je "za ohranitev našega planeta v imenu Slovenije" sporazum podpisal aprila.

Slovenija sicer še ni med državami, ki so sporazum ratificirale, vendar naj bi to le storili na novembrski redni seji, s tem pa bo lahko Slovenija svojo ratifikacijo slovesno naznanila na podnebni konferenci v Marakešu v Maroku, ki se začenja v ponedeljek in bo trajala do 18. novembra.

Organizatorji konference so zapisali, da si bo človeštvo današnji dan zapomnilo kot dan, ko so države "zaprle vrata" neizogibni podnebni katastrofi in se usmerile v trajnostno prihodnost. "Zgodnja uveljavitev sporazuma kaže na jasen politični znak, da so države predane odločitvi za globalno akcijo v boju s podnebnimi spremembami," so še zapisali.