Predsednik ribiške zveze Miroslav Žaberl je preteklo leto ocenil kot precej pogubno zaradi številnih poginov rib, predvsem zaradi izpustov fekalij, kar se je denimo zgodilo v Gradaščici lani sredi julija. Za pogine rib pa so krive tudi podnebne spremembe.

"Lani smo lahko ugotovili, da podnebne spremembe niso neka izmišljotina, ampak realnost, ki čaka vse nas. Podnebne spremembe niso zgolj pogubne za poljedelce, za določen del prebivalstva, ampak predvsem za ribji živelj. Določena porečja so skorajda presahnila, predvsem so bile na udaru alpske reke, ki zahtevajo hladnejšo, s kisikom bogatejšo vodo. Potočna postrv, lipanj in sulec ne preživijo v vodi, ki je toplejša od dvajsetih stopinj. Zgolj zaradi temperaturnih razlik je prišlo do večjih poginov rib," je pojasnil Žaberl.

Težave, ki jih imajo zaradi podnebnih sprememb nekatere ribje vrste, kot je povedal Žaberl, še dodatno povečujejo neustrezni in nespametni posegi v vodotoke.

"Ribe bi veliko lažje preživele čez poletje, če bi se lahko kam skrile, če bi imele globoke tolmune, korenine … Veliko večino rek smo iznakazili z nespametnimi posegi, jih regulirali, rečne okljuke zravnali, reke imajo hitro vodo. V takšnih okoliščinah ribe težko preživijo. Politika poseganja v vodotoke je pri nas popolnoma zastarela in ni v skladu z nobeno od evropskih direktiv. Napisali smo pismo predsedniku vlade, vendar smo od urada predsednika vlade prejeli pismo, da so ga posredovali pristojnemu ministrstvu. Od ministrstva smo dobili odgovor, da naše trditve ne držijo in da delajo vse, kar je potrebno in prijazno do ribje življa, po najmodernejših smernicah posegov v vodotoke," je dejal in dodal, da bo država veliko denarja namenila za protipoplavno zaščito, za zaščito ljudi in premoženja, kar pomeni, da bo še več posegov v vodotoke in regulacijo rek ter manj prostora in vode za ribe.

"Moramo obrniti filozofijo. Kjer so ljudje resnično ogroženi, je treba sprejeti protipoplavne ukrepe. Vendar je to treba narediti prijazno do rib. Največ posegov je septembra, oktobra, ko je treba porabiti evropski denar, takrat pa se drstijo potočne postrvi," je poudaril.

Žaberl tudi opozarja, da smo zaščitili ribojede ptice in zveri, ki pa so se precej razmnožile.

Ogromno škodo dela veliki kormoran, ki se je močno razmnožil. Država je sicer pred časom izdala odlok o plašenju in odstrelu omenjenih ptic, ki pa se je lani iztekel. Na začetku lanskega leta so ribiči zahtevali novo petletno odločbo, vendar so morali nanjo čakati 10 mesecev do novembra, vmes pa so jim kormorani plenili ribe.

Žaberl je opozoril tudi na zamude pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov s področja upravljanja rib in ribiškega upravljana. "Zaenkrat ne vemo, kam bomo šli v prihodnosti," je navedel in dodal, da pristojno ministrstvo s sprejemom teh dokumentov zamuja 20 let.

LZS: Populacije živalskih vrst se morajo uravnavati

Predsednik lovske zveze Slovenije (LZS) Lado Bradač je povedal, da so imeli že več sestankov s predstavniki vlade glede zaščitenih vrst. Zato so na ministrstvu za okolje in prostor napovedali ustanovitev delovne skupine, ki se bo ukvarjala z zaščitenimi vrstami.

"V preteklosti že imeli kar nekaj delovnih skupin, na koncu pa smo morali v bistvu rešitev poiskati na upravnem sodišču, ki je v preteklem letu, verjetno bo to tudi zaznamovalo lansko leto, odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi in med te ukrepe ne sodi samo plašenje, ampak tudi odvzem osebkov iz narave, da se pač populacije v naravi uravnavajo. Pač živimo v kulturni krajini. Ponoči po vsej Evropi svetijo luči, vmes so zveri, živali in populacijo je treba uravnavati," je dejal Bradač.

Glede populacije medveda je dejal, da je ta "šla v nebo", zaradi česar bodo v prihodnje potrebni posegi. "Še nekaj časa bo trajalo, da se bo kaj na tem področju spremenilo, konflikt se bo začel pojavljati na območjih, kjer medved živi s človekom," je ocenil.

Ministrstvo za okolje in prostor so opozorili tudi na vedno večjo problematiko vožnje z motornimi vozili, predvsem z motokros motorji po Pohorju in tudi na Primorskem, kamor zaradi nizkih zagroženih kazni prihajajo tudi tuji motoristi.

K spremembam je sicer pozvalo tudi več občin in državni svet. "Očitno imamo tako milo zakonodajo, da se ljudje organizirano prihajajo k nam iz tujine vozit z motokrosi v naravnem okolju," je ocenil Bradač in dodal, da si v sosednjih državah to težje privoščijo. Če bodo dobili določena pooblastila, so lovci, tako Bradač, pri reševanju teh težav pripravljeni sodelovati s 3000 lovskimi čuvaji, kot drugo možnost pa je omenil ustanovitev državne gozdne policije.

Bradač je kot zelo uspešen označil projekt ponovne naselitve risov v slovenske gozdove, nekaj podobnega pa želijo narediti tudi na področju divjega petelina, da bi dobil prostor za preživetje.

Lovci tudi na podlagi interventnega zakona zaradi nevarnosti prašičje kuge nadaljuje intenziven odstrel divjih prašičev, ki so jih do konca leta, kot je dejal predsednik LZS-ja, odstrelili 14 tisoč, podatki pa še niso dokončni.

Glede pojava afriške prašičje kuge pa je direktor strokovne službe lovske zveze Božo Zakrajšek dejal, da je situacija v Sloveniji trenutno stabilna, saj izbruha trenutno ne zaznavamo. Nas pa po njegovi oceni ogroža situacija v sosednjih državah, kjer se soočajo s pojavom primerov okužb, pri čemer je omenil predvsem Madžarsko. Z nedavnimi izbruhi pa se srečujejo tudi v Bolgariji, Srbiji in na Slovaškem.

Lovce je lani razburil tudi 163. člen zakona o varstvu okolja, ki je začel veljati sredi aprila, po katerem so prostoživeče živali postale nikogaršnja lastnina. "Pred to odločitvijo bi morali vprašati vse deležnike, kaj si o tem mislim. Nisem zagovornik lastništva, vendar ne smemo imeti "res nulius" (Nikogaršnja zadeva o. p.)," je opozoril Bradač. Pri pripravi nove lovske zakonodaje so zato predlagali člen, po katerem so živalske vrste skrbno varovane, in pod varstvom države, da se država zaveže, da bo skrbela za živali.