Glavni direktor SiDG-ja Zlatko Ficko je povedal, da bodo sajenje začeli v soboto ob 9. uri, sadike različnih dreves pa bodo sadili na šestih lokacijah, v Kočevju, na Ravniku pri Logatcu, v Lovrencu na Pohorju, Ribnici na Pohorju, Trnovem v novogoriški občini ter Podkraju nad Ajdovščino. Drevesa nameravajo posaditi na petih hektarjih površin.

Najobsežnejša akcija bo potekala na Kočevskem, kjer bodo posadili 3.100 dreves, in na obeh krajih na Pohorju, kjer na sajenje čaka 3.200 sadik. Na Ravniku pri Logatcu bodo posadili 1.500 sadik, v Trnovem in Podkraju pa skupaj 2.100.

V akcijo pogozdovanja so se vključili tudi Zavod za gozdove Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije ter Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Na Pohorju se bodo sajenju pridružili tudi dijaki Srednje lesarske šole Maribor ter Srednje šole Slovenj Gradec in Mute. Za zdaj je udeležbo napovedalo 200 ljudi, želijo pa si, da bi se jih akcije udeležilo vsaj 400.

Tako k udeležbi vabijo tudi vse druge prostovoljce. Za udeležbo je sicer dovolj le lopata, morda še rokavice in vrečka za prenos sadik. Sajenje bodo nadzirali in pri njem svetovali gozdarji SiDG-ja in zavoda za gozdove. V primeru močnejšega dežja bo sajenje potekalo en teden pozneje.

Dobrodošla pomoč pri obnovi gozdov
"Skrb za gozdove sodi med primere medgeneracijskega sodelovanja. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so namreč osnovali in negovali že naši predniki. Zato je naša naloga in odgovornost, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi prihodnji rodovi deležni vseh njihovih pozitivnih učinkov za življenje v naravnem in zdravem okolju," je ob akciji pogozdovanja poudaril Zlatko Ficko.

Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, pa je ob tem poudaril: "Tovrstne prostovoljske akcije so dobrodošla pomoč pri obnovi gozdov, ki jih v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pestijo vse pogostejše naravne ujme, od žledoloma v letu 2014 do obsežnega napada podlubnikov v naslednjih letih in do lanskega vetroloma. Ponovna vzgoja stabilnih in kakovostnih gozdov je naš cilj, ki ga lahko dosežemo le ob sodelovanju celotne gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti."

Žled je po njegovih besedah povzročil za 216 milijonov evrov škode, vetrolom za 48 milijonov evrov, škodo zaradi podlubnikov pa ocenjujejo na okoli 150 milijonov evrov, pri čemer ta ocena še ni dokončna.