Ko je WRI leta 2014 razvil orodja za poplave, so napovedi delovale "kot fantazija", se spominja Charlie Iceland, direktor za vode pri World Resources Institute. "A zdaj opažamo povečevanje in obseg škode zaradi poplav v realnem času. Predtem nismo videli tovrstnih poplav," opisuje stanje Iceland.

Gmotna škoda se bo v prihajajočem desetletju povečala s 161 milijard evrov na 660 milijard evrov na leto. Škoda zaradi poplav rek in morij se povečuje zaradi podnebne krize, povečane poselitve visoko ogroženih obalnih območij in pogrezanja kopnega zaradi čezmerne uporabe podzemne vode.

Najbolj ogroženi južna in jugovzhodna Azija
Najhujše poplave se napovedujejo že v zdaj najbolj obremenjenih in ogroženih območjih v južni in jugovzhodni Aziji. Zlasti so izpostavljeni Bangladeš, Vietnam, Indija, Indonezija in Kitajska.

ZDA so za Kitajsko in Indonezijo na seznamu držav, ki bodo v naslednjem desetletju imele največjo gmotno škodo zaradi poplav. Škoda obalnih poplav v ZDA se bo po napovedi WRI-ja povečala z 1,7 milijarde evrov leta 2010 na 35 milijard dolarjev leta 2050, polovica izpostavljenega prebivalstva države prebiva v samo treh zveznih državah – Louisiani, Massachusettsu in Floridi.

Sočasno z višjimi in obsežnejšimi ter pogostejšimi poplavami se bodo krepili tudi orkani, višala se bo gladina morij, prav tako se spreminjajo vzorci padavin kot posledica globalnih podnebnih sprememb.V študiji pa so zapisali, da se v ZDA pretirano ne bo poslabšalo stanje zaradi rečnih poplav, kar pa je posledica velikih naložb v poplavno zaščito v državi.