Nedavne ujme so po navedbah Ribiške zveze Slovenije (RZS) katastrofalne posledice povzročile predvsem v porečjih Savinje, Meže, Kamniške Bistrice, Save, Sore, Drave, Mure in nekaterih drugih vodotokov. "Katastrofalne poplave so ribiškim družinam, ki so koncesionarji za ribiško upravljanje slovenskih celinskih voda, prizadejale nepopisno škodo tudi na njihovem premoženju – to so ribogojnice, specializirana oprema, vališča mladic, tehnična oprema, vozila za prevoz rib in društveni objekti," so našteli v sporočilu za javnost.

Katastrofalne posledice je ujma po navedbah RZS-ja med drugim povzročila v Ribiški družini Ljubno. “Povsem je uničena ribogojnica Podvolovljek z vso opremo, obnova zaradi plazu verjetno ne bo mogoča, odneslo je približno 150 kilogramov enoletne potočne postrvi, 150.000 primerkov zaroda in okoli 200 kilogramov odraslih potočnih postrvi. Delno so uničeni bazeni ribogojnice Ljubno, potrgani so vmesni prekati, vprašljiv je dotočni kanal, odneslo je okoli 3000 kilogramov dvoletne potočne postrvi, vso plemensko jato, veliko večino opreme, tudi transportni bazen in čoln. Močno poškodovana je tudi uta ribogojnice,” so na RZS-ju povzeli besede predsednika ribiške družine Ljubno Gregorja Križnika.

O hudem opustošenju po poplavah poročajo tudi iz Ribiške družine Bistrica-Domžale. “Zgornji del Kamniške Bistrice z izvirom je ostal dokaj nedotaknjen, to je slab kilometer od izvira. Takoj ko pritečejo različni pritoki, kot so potok Korošica, Konjski potok, Kamniška Bela, pa je ujma uničila celotno strugo," so opozorili na RZS-ju in dodali, da v delu vodotoka Kamniške Bistrice do naselja Stranje ni bilo možnosti za preživetje vodnih živali. "Prepričani smo, da tukaj ni ostala nobena riba živa,” so sporočili. Po navedbah RZS-ja je tam ujma uničila tudi gojitveni potok Črna, kjer ni ostalo nič ribjega življenja, kot tudi na primer v Bistričici, ki je popolnoma spremenila potek struge in pri tem zasula večino obstoječih vodnih objektov. Tudi tam ni bilo možnosti za preživetje rib.

Tudi na Koroškem so na podlagi izkušenj iz poplav leta 2012, ki so bile veliko manjše kot letošnje, z veliko mero verjetnosti sklenili, da so bile ribje populacije v reki Mislinji in Meži ter njunih pritokih popolnoma uničene. "Po poplavah iz leta 2012 sta reki Mislinja in Meža z našo pomočjo potrebovali okoli 10 let, da se je stanje vsaj deloma približalo tistemu pred poplavami. Ravno ko smo začeli ponovno opažati izrazitejšo drst potočne postrvi in lipana, je narava ponovno pokazala svojo moč," sta o katastrofalnem stanju poročala predsednik in gospodar Ribiške družine Koroška Tadej Paradiž in Blaž Cokan.

Ribiška zveza predlaga oprostitev plačevanja koncesij

Na RZS-ju so ob tem poudarili, da se zavedajo, da je po katastrofalnih tednih država osredotočena predvsem na pomoč ljudem in prizadeti infrastrukturi. Zato od pristojnih ministrstev ne pričakujejo "miloščine", temveč predlagajo "zgolj razmislek o oprostitvi plačevanja drugega dela koncesij vsem ribiškim družinam za letošnje leto, zato da se lahko ta sredstva namenijo za ponovno vzpostavitev njihovega normalnega delovanja".

Zveza ob tem predlaga tudi, da se ribiškim družinam, ki so jim poplave uničile ribolovne in gojitvene revirje, oprosti celotno plačevanje koncesij za obdobje najmanj dveh let. "Vsaj toliko časa bo namreč potrebnega, da se približno vzpostavi stalež rib, ki bo omogočil prodajo ribolovnih dovolilnic članom ribiških družin, predvsem pa ribiškim turistom," so pojasnili na RZS-ju. Zveza ob tem vladi predlaga, naj se prizadete ribiške družine oprosti tudi plačevanja vodnega povračila. "Na RZS-ju že skoraj 10 let neuspešno opozarjamo pristojni ministrstvi na neupravičenost uradniških zahtev po plačevanju tega povračila, ker ribiške družine dejansko plačujejo državi dvojno dajatev. Želimo si, da se to neskladje zdaj končno razreši," so sporočili.

Ribiči pričakujejo tudi finančno pomoč države pri obnovi poškodovanih ribogojskih objektov in premoženju ribiških družin, ki imajo status društev z delovanjem v javnem interesu. "Prav tako zahtevamo aktivno vlogo sladkovodnih ribičev pri vseh fazah načrtovanja in realizacije gradnje protipoplavnih ukrepov. Tu posebej izpostavljamo, da so se v tokratni ujmi vsi nesonaravni poplavni ukrepi izkazali kot škodljivi tako za ribji živelj kot za premoženje in infrastrukturo. Na to smo ribiči opozarjali že v našem dopisu predsedniku vlade pred letom dni, ko nas je pestila izjemna suša," so poudarili na RZS-ju.

Ribiči protestirajo proti predlogu zvišanja koncesij

"Dodaten udarec za že tako opustošene denarnice ribiških družin je predlog uredbe o zvišanju koncesij, pri katerem RZS niti ni bil povabljen na posvet, kaj šele, da bi pri sestavi dokumenta sodeloval," ob tem opozarjajo ribiči. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč predlagalo spremembo uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji, ki predvideva dodatno zvišanje koncesij za ribiške družine.

"Pri RZS-ju, zastopnikih vseh slovenskih ribiških družin, smo protestirali, ker nismo bili niti vključeni v pripravo tako pomembnega dokumenta. Obenem smo ogorčeni, da je bil predlog spremembe uredbe javno objavljen prav v času poletnih počitnic, ko je večina vodstev ribiških družin odsotna, hkrati pa je bil rok za komentarje izjemno kratek," opozarjajo na RZS-ju.