Snovi, ki jih ob delovanju v zrak izpuščajo plinski štedilniki, so povezane z boleznimi srca in pljuč, a kot opozarjajo strokovnjaki, je stopnja zavedanja te nevarnosti nizka. Raziskava gospodinjstev v EU-ju in Združenem kraljestvu je po poročanju Guardiana pokazala, da uporaba plinskih štedilnikov skrajša življenje za skoraj dve leti.

"Težava je veliko večja, kot smo mislili," je dejala glavna raziskovalka Juana María Delgado-Saborit, vodja raziskovalnega laboratorija na področju okolja in zdravja na španski Univerzi Jaume I.

Raziskovalci so uporabi plinskih štedilnikov pripisali 36.031 smrti letno v EU-ju in še dodatnih 3928 v Združenem kraljestvu. Te ocene so zadržane, saj upoštevajo le zdravstvene učinke dušikovega dioksida, ne pa tudi drugih plinov, kot sta ogljikov monoksid in benzen.

Delgado-Saborit je dejala, da so že leta 1978 ugotovili, da je onesnaževanje z dušikovim dioksidom veliko večje v kuhinjah, kjer se uporabljajo plinski, namesto električnih štedilnikov, a da so šele zdaj lahko ocenili, koliko ljudi zaradi tega umre.

V EU-ju uporablja plinske štedilnike tretjina gospodinjstev, v Združenem kraljestvu pa 54 odstotkov. V Italiji, na Nizozemskem, v Romuniji in na Madžarskem je ta odstotek več kot 60.

Poročilo, ki ga je podprla Evropska podnebna fundacija, temelji na raziskavi iz lanskega leta, ki je merila kakovost zraka v domovih, da bi ugotovili, v kolikšni meri kuhanje na plin povečuje onesnaženost zraka znotraj bivalnih prostorov.

Na podlagi tega so lahko znanstveniki z Univerze Jaume I. in Univerze v Valencii ugotovili razmerje med notranjo in zunanjo onesnaženostjo zraka ob kuhanju na plin ter izmerili notranjo izpostavljenost dušikovemu dioksidu.

Nato so upoštevali stopnje tveganja bolezni na osnovi raziskav o zunanji onesnaženosti z dušikovim dioksidom, da so ugotovili število smrti zaradi uporabe plinskih štedilnikov.

Rezultati raziskave so v skladu z raziskavo v ZDA v mesecu maju, ki je ugotovila, da plinski štedilniki prispevajo k smrti do 19.000 odraslih vsako leto.

EU je ta mesec sicer zaostril pravila na področju kakovosti zraka, ni pa postavil standardov za kakovost zraka v zaprtih prostorih.

Neprofitna organizacija Evropsko zavezništvo za javno zdravje (EPHA) je odločevalce pozvala, naj postopno ukinejo plinske štedilnike z določanjem omejitev izpustov in možnostjo finnančne pomoči, da bi ljudem pomagali preiti na čistejše štedilnike. Proizvajalce štedilnikov bi morali tudi prisiliti v označevanje štedilnikov s tveganji onesnaženja.