V Ločah je poplavljen še večji del vasi, vode pa je ponekod v vasi oz. v njenem središču tudi enega metra. Na območju Loč, ki so sicer brez protipoplavne zaščite, je poplavljenih več kleti, stanovanja tamkajšnjih prebivalcev pa voda v glavnem ni dosegla. Ta sicer že odteka, evakuacija pa v Ločah ni bila potrebna.

Loče bi bile bolje protipoplavno zaščitene, če bi že bila zgrajena še zadnja hidroelektrarna Mokrice. "Definitivno ključna težava občine Brežice je, kar že več let opozarjamo, da je treba dokončati poplavno varnost, kar bi se moralo zgoditi z izgradnjo zadnje HE Mokrice, žal pa se raznorazne civilne iniciative nenehno pritožujejo, zavlačujejo in že več let se tukaj nič ne premika," je povedal župan Brežic Ivan Molan.

V Krško vas je nekaj poplavne vode prodrlo skozi slabo vodotesni nasip v Malencah. Preostali nasipi so zdržali, največ težav pa so povzročile blokirane zaledne vode in podtalnica. To skušajo preusmeriti s kopanjem odvodnih kanalov. V najbolj izpostavljenih hišah Krške vasi je sicer voda zalila kleti. Druge ocene za zdaj še nimajo, je dodal župan.

S težavo podtalnice se ubadajo tudi na Čatežu ob Savi s tamkajšnjimi termami. Vodo prečrpavajo, stanje pa naj bi se do nedelje umirilo.

Brežiški župan Molan je za STA ocenil, da tokratne poplave niso tako močne in obsežne, kot so bile nekatere v preteklih letih. Manj bo tudi posledic, saj naj javna infrastruktura na Brežiškem ne bi bila poškodovana.

Po podatkih brežiškega regijskega centra za obveščanje zaradi poplav posredujejo gasilci prostovoljnih gasilskih društev, ki polnijo protipoplavne vreče in jih nameščajo ob objektih ob Savi in Krki. Iz poplavljenih objektov pa črpajo vodo.

V štabu posavske civilne zaščite so sicer za STA potrdili oceno, da naj tokratne poplave ne bi bile tako uničujoče kot denimo poplava leta 2010. Tudi glede na napovedi naj ne bi bilo tako kritično, kot je bilo pred leti. Glede težav s podtalnico na območju Term Čatež so dodali, da vodo tam prečrpavajo z močnejšimi črpalkami, črpanje pa naj bi v nedeljo končali.

Kritika evakuacije iz Term Čatež

Na Čatežu ob Savi so sicer v petek zvečer evakuirali goste kampa Term Čatež. Teh je bilo približno 2000. Vse, ki so to želeli, so namestili v brežiški športni dvorani, njihove avtomobile pa so parkirali na parkiriščih brežiških trgovskih središč. Ker se je stanje voda v kampu v čateških toplicah stabiliziralo, je brežiški štab civilne zaščite izdal danes obvestilo, da se evakuiranci lahko vrnejo v terme ali domov.

"Evakuacija se je začela že v petek popoldne. Pravočasno je bila najavljena, oglasila se je tudi sirena," je glede evakuacije za Radio Slovenija dejal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in dodal, da upa, da na območju vseeno ne bo velikih težav. "Izrekel bom veliko grajo. To so delali ob polnoči, s tem da so bili opozarjani vsaj od 7. ure naprej. Sreča je, da se nobenemu ni nič zgodilo," je bil do evakuacije iz Čateških toplic na sobotni dopoldanski novinarski konferenci kritičen vodja civilne zaščite Šestan in dodal, da je to zgolj še en primer več, ko so se ignorirala skupna varnostna priporočila. "Dokler je vse v redu, gre, če bi se pa kaj zgodilo, bi bilo pa drugače," je posvaril.

"Več kot 500 vozil se je prestavilo ponoči iz Term Čatež v Brežice, na različna parkirišča, kjer je mogoče parkirati. Poskrbeli smo tudi za goste, ki so hoteli prespati, ležišča smo organizirali v športni dvorani v Brežicah," je glede evakuacije dejal poveljnik civilne zaščite v občini Brežice Ferlan in dodal, da v kampu ni bilo poplav.

Druge težave na Dolenjskem

Močno deževje je sicer nekaj težav povzročilo tudi na ožjem Dolenjskem. Po podatkih novomeškega regijskega centra za obveščanje je meteorna voda zalila klet gostinskega objekta v Trebnjem. V Škocjanu se je nevarno dvignila gladina potoka Radulja. Gasilci so morali izpod nekaterih mostov odstraniti rečno plavje. V Dobruški vasi pri Škocjanu se je sprožil manjši plaz.

V Bršljinu je narasli potok ogrožal stanovanjsko hišo, v Trebnjem pa narasli potok poslovni objekt. Med drugim je narasla Krka v Novem mestu ogrožala nekaj stanovanjskih hiš.

V Kostanjevici težav s Krko še ni

V Kostanjevici na Krki težav z naraslo Krko še ni. Ta sicer zadnje ure narašča po približno 16 centimetrov na uro. Kot je kostanjeviški župan Robert Zagorc ocenil, Krka narašča prehitro, kar vzbuja tudi določeno bojazen. Stanje sicer spremljajo, je še povedal.

Kolpa se je umirila

Ponoči se je ustalila sicer pred tem naraščajoča Kolpa. Po podatkih poveljnika črnomaljske civilne zaščite Jožeta Weisa se gladina Kolpe že niža. Kakšnih zapletov njeno naraščanje ni povzročilo. Glede na dolvodno količino vode pa težav s Kolpo ni bilo niti v njenem zgornjem toku. Težav zaradi narasle Kolpe ne pričakujejo, je še Weiss povedal za STA.

Črnomaljski župan Andrej Kavšek je za STA potrdil, da ob narasli Kolpi razen manjših težav s podtalnico v nekaterih obrečnih vaseh ni težav in da se ta umirja.

V NEK-u konec nenormalnega dogodka

Nuklearna elektrarna Krško je v soboto ob 12.30 razglasila prenehanje stopnje nevarnosti nenormalni dogodek. "Sava pri NEK-u ima zdaj pretok in nivo manjši, kot so merila za nenormalni dogodek, in trendi kažejo na nadaljnje upadanje pretokov in nivojev Save," so zapisali.

Z vnaprejšnjo pripravo na napovedano visoko vodo so po njihovih besedah uspešno preprečili negativne vplive na opremo in obratovanje elektrarne, tako da so lahko nadaljevali varno obratovanje na polni moči tudi v izrednih razmerah. Jedrska varnost v času nenormalnega dogodka ni bila ogrožena, so še sporočili.

"Zanesljiva oskrba z električno energijo v izrednih vremenskih razmerah je zelo pomembna za prebivalce in službe, ki izvajajo reševanje prizadetih," so sklenili.

Hidroelektrarne ustavljene, omogočen naravni pretok

Vse v petek začasno zaustavljene hidroelektrarne na spodnji Savi še ne obratujejo. Predvidoma jih bodo vnovič pognali po koncu tedna oz. ko se bo rečni pretok vrnil na približno 1000 kubičnih metrov na sekundo, je direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Barbič povedal za STA.

Savi so prek njenih pregrad omogočili naraven preliv, ob vodnem višku pa je svojo vlogo in izgradnjo upravičil ob gradnji akumulacije hidroelektrarne Brežice zgrajeni visokovodni razbremenilnik na Vrbini, je opozoril.

S petkovim odprtjem njegovih zapornic so namreč "ujeli pravi trenutek" in znižali konico Savinega vodnega vala ter jo "poslali v retenzijo" oz. na za to predvideno razlivno površino brežiško-krškega polja.

S tem so krepko znižali vodni val in Savin pretok dolvodno ob brežiški hidroelektrarni. Ta vodni zadrževalnik so sicer uporabili prvič, zadeva pa se je "odlično obnesla", je ocenil Barbič.

Imate fotografijo/posnetek naliva ali nevihte?

Kliknite na spodnjo pasico in nam pošljite svoje fotografije ali videoposnetke.