Žled je sicer prizadel še več drevja, a vseh dreves ne bo treba posekati, je ob predstavitvi načrta sanacije škode dejal v. d. direktorja zavoda Damjan Oražem. Posekati pa bo treba 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev in 6,2 milijona kubičnih metrov listavcev, zaradi podlubnikov pa bo kritično predvsem odstranjevanje poškodovanih iglavcev, je še opozoril.

V skladu z načrtom je treba iglavce posekati, če je poškodovanih več kot 30 odstotkov krošnje, listavce pa, če je poškodovanih več kot 50 odstotkov krošnje. Na ogroženih območjih bodo listavce posekali le, če imajo poškodovanih več kot 80 odstotkov krošnje.

Sanacija bo potekala v več korakih. Najprej je na vrsti posek, nato pa bo tam, kjer bo treba, na vrsti naravna ali umetna obnova gozdov. Kot kažejo prve ocene, bo treba obnoviti 900 hektarjev gozda, zaradi česar na zavodu za gozdove letos pričakujejo večji odstrel srnjadi, saj ta obnavljanje gozdov zavira.

Okoli 16 odstotkov poškodovanega drevja bodo posekali v državnih gozdovih, preostalo pa v gozdovih v zasebni lasti.

Škoda po žledolomu znaša 214 milijonov evrov, do zdaj pa so že odstranili 900.000 kubičnih metrov drevja.

Sečnja bo trajala več let
Oražem pričakuje, da bodo zaradi velikega obsega poškodovanega drevja močno poškodovane iglavce posekali do pomladi 2015, večino močno poškodovanih listavcev pa bdo konca leta 2017.

Skladišča so polna
Glede cene lesa in težav pri odkupu je dejal, da so bile cene v začetku sanacije stabilne, nato pa so malo zanihale. "Večjih padcev cen lesa zaenkrat ne pričakujemo, vendar so skladišča polna," je dejal.

Varnost na prvem mestu
Opozoril je tudi na previdnost pri izvajanju poseka. "Pri sanaciji gozda je prioriteta, da vsi ostanemo živi," je poudaril. Z majem bodo na zavodu do konca leta zaposlili okoli 60 brezposelnih, ki bodo pomagali pri sanaciji, približno toliko zaposlitev pa si obetajo tudi iz javnih del.

Pomen varnosti je izpostavil tudi Jurij Beguš iz Zavoda za gozdove. Doz daj se je namreč pri odpravi posledic žledoloma zgodilo 30 nesreč, od tega dve s smrtnim izidom. "Tega si gotovo ne želimo," je poudari Beguš.

Prav zaradi zagotavljanja varnosti med sanacijo bodo letos organizirali skoraj 130 tečajev varnega dela v gozdovih. Beguš je izpostavil tudi prednost uporabe strojne sečnje, ki je po njegovih besedah v zdajšnjih razmerah najvarnejša.