Reke na vzhodu Nemčije ne naraščajo več, zato pa so še vedno v pripravljenosti v zvezni deželi Saška-Anhalt in njeni prestolnici, mestu Magdeburg. Tam je bila Laba v nedeljo visoka kar 7,44 metra, kar je skoraj štirikrat več od običajnega vodostaja.

V kraju Fischbeck v Saški-Anhalt so se razmere zaradi poškodovanega nasipa razmere zaostrile, evakuirati so morali več kot tisoč ljudi v bližnjih krajih.

V tej zvezni deželi je bilo več kot 44.000 ljudi pozvanih, naj zapustijo svoje domove ali pa so to že storili. Na območju je zelo omejen železniški promet, med drugim povezave med Berlinom ter Frankfurtom in Hannovrom, prihaja do odpovedi vlakov in večurnih zamud.

Gradijo nov nasip
Nasip v Fischbecku je kmalu po polnoči popustil na dolžini 50 metrov. Več kot 1.000 ljudi v bližnjih krajih so oblasti pozvale, naj zapustijo svoje domove. Prostovoljci so v zgodnjih jutranjih urah začeli graditi 3,5 kilometra dolg nasip. Pri tem pomaga tudi približno 300 gasilcev. Kljub temu pa tamkajšnje oblasti računajo na morebitne obsežne poplave.

Poplavni val Labe pa napreduje proti severu države. V Wittenbergu je reka v nedeljo dosegla višino rekordnih 7,85 metra in naj bi do torka narasla še za 35 centimetrov. V katastrofalnih poplavah leta 2002 je Laba na tem delu narasla na 7,34 metra.

Poplavna območja ob Labi in reki Saale je obiskal nemški predsednik Joachim Gauck, ki je dejal: "Fantastično je videti, kako si neznanci pomagajo med seboj. Mnogi izmed njih so izmučeni, a zadovoljni, ker počnejo nekaj dobrega, in to je njihova motivacija. Težko si je predstavljati, s čim vse se morajo spopadati." Pri maši v kraju Halle se je skupaj z več sto zbranimi spomnil žrtev poplav, ki so izgubile življenje in premoženje.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sklicala sestanek z vsemi predstavniki zveznih dežel, s katerimi se želi dogovoriti o porazdelitvi stroškov za najhujše poplave v zadnjih letih. Nemške oblasti proučujejo tudi anonimno pismo, v kateri je neznanec zagrozil, da bo zrušil več jezov po državi. Motiv za takšne grožnje še ni znan.

Donava visoka skoraj devet metrov
Hude poplave so v osrednjem delu Evrope zahtevale 18 življenj, po prvih ocenah pa bo škode za več milijard evrov. Na Madžarskem je sicer najhujše mimo, saj je gladina Donave v Budimpešti začela počasi upadati, potem ko je v nedeljo zvečer dosegla rekordno raven 8,91 metra. Kljub temu so morali evakuirati 1.500 ljudi, ki prebivajo blizu obrežja Donave, prav tako pa še vedno veljajo izredne razmere.

Mestne oblasti so sporočile, da je največja prioriteta zaščita Margaretinega otoka na Donavi, strokovnjaki pa nenehno preverjajo nasipe zaradi morebitnih poškodb ob visoki vodni gladini. Približno 7.000 prebivalcev prestolnice je ostalo brez električne energije.

"Nimamo poročil o katastrofalnih razmerah, razmere se počasi umirjajo. Budimpešta bo zunaj nevarnosti do srede, in upamo, da takrat ne bo žrtev ali ranjenih," je dejal župan Budimpešte Istvan Tarlos. Premier Viktor Orban pa je dodal, da je sistem nasipov na jugu Budimpešte dovolj močan, da zadrži poplavne vode. Opozoril pa je, da se je nevarnost poplav zdaj preselila na jug države, tveganje pa je največje v krajih Kisapostag, Baja, Bata in pri jezu Tass. Protipoplavne akcije bodo tako osredotočene na območjih južno od Budimpešte.

Madžarska se je za zdaj v nasprotju z drugimi srednjeevropskimi državami, kot so Avstrija, Nemčija in Češka, izognila obsežnemu poplavnemu opustošenju, vode niso vzele tudi nobenega življenja.

Neurje povzročilo poplave v Švici
So pa poplave v nedeljo prizadele še Švico, državo, ki se je sicer do zdaj izognila najhujšim poplavam. V nedeljo zvečer so namreč močne padavine sprožile zemeljske plazove in poplave, ki so zaprle ceste in železniške proge ter več deset ljudi prisilili k evakuaciji. Najhuje je v zahodnih kantonih Vaud in Fribourg . Narasla je reka Marine, ki je poplavila mesto Moudon. Voda je zalila kleti, zato so morali evakuirati 13 ljudi iz varnostnih razlogov. Številne ceste so morali zapreti zaradi zemeljskih plazov, med drugim cesto, ki povezuje Lozano z Bernom.

Poplave so poškodovale tudi železniško progo, ki povezuje Moudon s krajem Lucens, in bo zato ostala zaprta več dni. Skoraj 140 reševalcev, policistov in pripadnikov civilne zaščite je moralo posredovati samo v kantonu Vaud. Po navedbah policije so poplave in zemeljski plazovi prizadeli najmanj šest vasi v kantonu Fribourg. Škoda je bila povzročena predvsem na cestah in v kleteh hiš.