Kot opozarja Evropska komisija, je odločitev o gradnji dodatnega bloka termoelektrarne na premog zadeva posamezne države. A evropski okoljevarstveniki so prepričani, da je evropsko posojilo, vredno 750 milijonov evrov, protislovna poteza, ki bo ogrozila cilj zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Četudi gradnja novega bloka pomeni, da bo termoelektrarna kot celota izpuste zmajšala, obenem vodi v rabo premoga še vse do leta 2050, navaja Piotr Trzaskowski iz Bankwatcha, ki opozarja, da bi bil projekt brez posojila obsojen na propad.

Tudi evropski voditelji, ki so se pretekli petek sešli na podnebnem vrhu, so se strinjali, da cilj Evropske unije, da bi se izpusti toplogrednih plinov do leta 2050 glede na stanje leta 1990 zmanjšali za od 80 do 95 odstotkov, zahtevajo neke vrste revolucijo v energijskih sistemih, ki se mora začeti takoj.

Bo TEŠ sam porabil kvoto dovoljenih izpustov?
Okoljevarstveniki imajo tudi različne poglede na evropski sistem trgovanja s toplogrednimi plini (ETS). Kot menijo v organizaciji Friends of the Earth, gre le za način odvračanja pozornosti od bolj potrebnih ukrepov, denimo zavezujočih ciljev glede energetske učinkovitosti in pomoči nerazvitim državam, ki se spopadajo z učinki globalnega segrevanja. "ETS ne bo dosegel zmanjšanja emisij, za katerega se zavzemajo znanstveniki," je prepričan aktivist David Heeler.

V slovenskem vladnem uradu za podnebne spremembe medtem priznavajo, da bo Termoelekrarna Šoštanj skupaj z blokom 6 najverjetneje porabila celotno kvoto dovoljenih izpustov do leta 2050.