Generalna skupščina ZN-a je Meddržavno sodišče (ICJ) zaprosila za t. i. svetovalno mnenje o odgovornosti držav za podnebne spremembe.

Senat 15 sodnikov ICJ-ja bo moral po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odgovoriti na dve ključni vprašanji. Prvo se nanaša na to, kakšne pravne obveznosti imajo države na področju preprečevanja podnebnih sprememb, drugo pa na pravne posledice za države, katerih emisije povzročajo škodo v državah v razvoju. Glede drugega vprašanja številne države, ki so posebej ranljive za posledice podnebnih sprememb, upajo, da bo sodišče presodilo, da morajo onesnaževalci, ki so zgodovinsko gledano prispevali največ svetovnih emisij toplogrednih plinov, za povzročeno škodo tudi pravno odgovarjati.

Razhajanja med najbolj razvitimi in najranljivejšimi državami

Do vključno petka je v desetih dneh stališča pred sodiščem predstavilo več kot 100 govorcev – vse od diplomatov svetovnih gospodarskih velesil do predstavnikov majhnih otoških držav.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij so se ob tem znova pokazala močna razhajanja med najbolj razvitimi državami in tistimi, ki so najranljivejše zaradi posledic podnebnih sprememb. Zadnje so prepričane, da trenutni mednarodni pravni okvir, ki ga predstavlja okvirna konvencija ZN-a o spremembi podnebja (UNFCCC), ne zadostuje za ublažitev uničujočih posledic podnebnih sprememb.

"Za reševanje te svetovne krize se ne moremo zanašati le na mednarodne podnebne pogodbe, upoštevati moramo celotni okvir mednarodnega prava. To moramo storiti zaradi enakosti in pravičnosti," je poudarila predstavnica skupine 79 afriških, karibskih in pacifiških držav Cristelle Pratt. Države, kot so ZDA, Kitajska in Indija, pa so sodnike ICJ-ja pozvale k ohranitvi obstoječega pravnega okvirja na področju boja proti podnebnim spremembam.

V postopku sodeluje skoraj 100 držav, tudi Slovenija

V postopku sodeluje 98 držav in 12 mednarodnih organizacij, kar je največ sodelujočih na ustni obravnavi v zgodovini sodišča, so ta teden sporočili s slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

V predstavitvi stališč držav, ki so potekale v zadnjih dneh, je sodelovala tudi slovenska delegacija. Sestavljali so jo generalni direktor direktorata za mednarodno pravo Marko Rakovec ter pravna zastopnika Vasilka Sancin in Daniel Müller.

Po navedbah ministrstva za zunanje zadeve je Slovenija poudarila stališče, da je pravica do zdravega, čistega in trajnostnega okolja bistvena za uresničevanje drugih človekovih pravic, kot sta pravici do življenja in zdravja. Ob tem je poudarila tudi pomen dolžne skrbnosti pri naslavljanju podnebnih sprememb in mednarodnega sodelovanja pri nujno potrebnih ukrepih ter pomen reševanja podnebnih sprememb z vidika zaščite posameznikov, ki jim je treba zagotoviti to človekovo pravico. "To zahteva od držav aktivno ukrepanje s preventivnimi in drugimi ukrepi, da omogoči posamezniku polno uživanje vseh njegovih človekovih pravic, vključno s pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja," so predstavljeno stališče povzeli na ministrstvu.

Ob tem so spomnili, da je Slovenija v mednarodni skupnosti že vrsto let zagovornica obstoja človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Na njeno in pobudo podobno mislečih držav, kot so Kostarika, Maroko, Maldivi in Švica, je bila ta človekova pravica leta 2021 sprva potrjena z resolucijo Sveta ZN-a za človekove pravice, leta 2022 pa še z resolucijo Generalne skupščine ZN-a.

Poleg tega Slovenija aktivnosti usmerja tudi v oblikovanje zavezništev držav za skupno ukrepanje, kot je na primer na pobudo Slovenije nedavno ustanovljeno globalno zavezništvo za zaščito vode v oboroženih spopadih.

Svetovalna mnenja, ki jih sprejme ICJ, sicer nimajo zavezujočega pravnega učinka, uživajo pa, kot so povedali na zunanjem ministrstvu, "izjemno avtoriteto v odnosih med državami". Za pridobitev relevantnih znanstvenih podatkov se je, kot so dejali, sodišče za pripravo tokratnega mnenja sestalo tudi s predstavniki Mednarodnega odbora o podnebnih spremembah (IPCC).