S potovanj po državah zunaj EU-ja lahko popotniki prinesejo le tiste rastlinske in živalske proizvode, ki ne pomenijo tveganja za vnos bolezni živali in rastlin. Ti proizvodi so lahko namenjeni le za osebno porabo in uporabo, se ne dajejo na trg in ne presegajo količin, določenih tudi glede na tveganje, povezano s posamezno tretjo državo, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot opozarjajo v upravi, lahko proizvodi živalskega izvora pomenijo resno tveganje za vnos povzročiteljev živalskih bolezni v EU-ju, kot so slinavka in parkljevka, afriška prašičja kuga in klasična prašičja kuga. V skladu z evropsko zakonodajo potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo prinašati mleka in mesa ter mlečnih in mesnih proizvodov. Izjema so otroško mleko v prahu, hrana za dojenčke in posebna hrana za živali, kjer je največja dovoljena količina dva kilograma.

Strogo je omejen tudi vnos jajc in nekaterih drugih proizvodov za osebno rabo in uporabo. V EU je iz tretjih držav tako dovoljeno prinesti največ dva kilograma jajc, največ 20 kilogramov rib in ribiških proizvodov ter največ dva kilograma medu, živih ostrig ali živih polžev, navajajo v upravi.

Kot poudarjajo, je brez ustreznih potrdil v osebni prtljagi v EU prepovedano prinašati rastline, semena, plodove ali nekatere lesene izdelke, saj se z njimi lahko prenašajo nevarni škodljivci in bolezni rastlin. V osebni prtljagi lahko popotniki izjemoma prinesejo ananas, datlje, banane, kokos in durian. Vse ostale rastline, ki se uvažajo v EU, je treba ustrezno pregledati in opremiti s fitosanitarnim spričevalom. Rastline, ki se prinašajo iz držav EU-ja, pa je treba opremiti z rastlinskim potnim listom, so pojasnili.