Po besedah avtorjev, gre za raziskovalce Kraljičine univerze v Belfastu, je to "drastično opozorilo", saj je izguba biotske raznovrstnosti živalskega sveta veliko hujša od predvidevanj.

Osrednja ugotovitev v znanstvenem članku, ki so ga objavili danes v reviji Biological Reviews, je, da se pri 48 odstotkih vrst živali po svetu zmanjšuje število osebkov, medtem ko se pri le treh odstotkih populacija povečuje.

Zmanjšanje števila je opazno pri sesalcih, ptičih in insektih, še posebej pa so prizadete dvoživke, razkriva raziskava. Vse naštete vrste se spopadajo s številnimi nevarnostmi, med njimi z boleznimi in podnebnimi spremembami. Stanje je nekoliko boljše pri ribah in plazilcih, kjer je število pri več vrstih stabilno.

Poročilo ugotavlja, da je upadanje števila pripadnikov živalskih vrst najbolj zgoščeno v tropskih predelih. Eden od razlogov za to je, da so živali v teh predelih veliko bolj občutljive na hitre spremembe v temperaturi okolja, je po poročanju CNN-a dejal eden od avtorjev raziskave Daniel Pincheira-Donoso.

Ugotovitve še slabše od napovedi

Raziskovalci so tako ugotovili, da je kriza izgube biotske raznovrstnosti na podlagi njihove metode populacijskih trendov še bistveno hujša od tiste, ki so jo pokazali dosedanji načini merjenja.

Tradicionalno je nevarnost izumrtij posameznih vrst do zdaj merila Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) na podlagi kategorij ogroženosti. Njihove analize so pokazale, da trenutno izumrtje grozi 28 odstotkom živih vrst na Zemlji. Ta teden objavljena raziskava pa je pokazala, da pri kar 33 odstotkih vrst, ki so po metodi IUCN-ja še na varni strani, že prihaja do resnega upada populacije. Obenem pa analiza kaže, da se živalske vrste, pri katerih se število osebkov povečuje, ne krepijo dovolj, da bi nadomestile obsežen izpad pri drugih.

"Naše delo je drastično opozorilo o razsežnosti trenutne krize, ki že ima uničujoče posledice za stabilnost narave na Zemlji, pa tudi za zdravje in blaginjo ljudi," je povedala nosilka raziskave Catherine Finn. "Da so razmere še slabše, se število številnih živalskih vrst, za katere je veljalo, da niso na robu izumrtja, hitro zmanjšuje."

Izguba biotske razvnovrstnosti lahko vodi tudi v pospešeno širjenje nalezljivih bolezni

Ob podnebnih spremembah velja prav izguba biotske raznovrstnosti za enega največjih izzivov človeštva v nadaljevanju tega stoletja. Zaradi skupnega delovanja obeh kriz so po opozorilih znanstvenikov ogroženi celotni ekosistemi in s tem njihove funkcije za proizvodnjo hrane ter zagotavljanje pitne vode, zamajana je dolgoročna stabilnost svetovnega gospodarstva, ob tem pa svetu grozi tudi pospešeno širjenje nalezljivih bolezni.

Ravno zato so predstavniki več kot 190 držav na srečanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) konec minulega leta v Montrealu sprejeli zgodovinski dogovor za zaščito svetovnih vrst in ekosistemov. Dogovor predvideva, da bodo države do leta 2030 zaščitile 30 odstotkov planeta in zagotovile 30 milijard dolarjev pomoči za ohranjanje narave v državah v razvoju. A tako kot pri pariškem podnebnem sporazumu se tudi tu postavlja vprašanje dejanskega izvajanja dogovorov.