"Delati v naravovarstvu je stresno. To ne pomeni, da sediš na travniku in opazuješ metuljčke, v resnici delaš predvsem z ljudmi," rad ponazori, s čim se pri svojem delu ukvarja. Z naravo je njegovo življenje povezano tudi zunaj službe, ko jo rad opazuje skozi fotografski objektiv in ko najde čas tudi za njemu ljube Jovse. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je naravovarstvo pri mnogih projektih nujen sogovornik, kakšne so vsebine dela na tem področju, o vplivih na naravne vrednote, o najbolj ogroženih vrstah kmetijske krajine in tudi o evropskem zelenem dogovoru.

Približno 17.000 naravnih vrednot
"Na področju prostorskega načrtovanja pripravljamo smernice, na področju izvedbe strokovnega mnenja za površine z naravovarstvenimi statusi, pripravljamo najrazličnejša poročila, med drugim je tudi osnovo programa za upravljanja Nature 2000 v največjem delu pripravil Zavod, zdaj pa ga dopolnjujejo druge institucije," pestro vlogo Zavoda RS za varstvo narave strne mag. Teo Hrvoje Oršanič. Vsaka dejavnost temelji na dobri dokumentaciji, in če želimo naravo varovati, jo moramo dobro poznati. Podatke o naravnih vrednotah sproti obnavljajo in so zbrani v javno dostopnem Naravovarstvenem atlasu. "Je pa res, da so naravne vrednote živa stvar, nanje lahko vplivajo posegi, podnebne spremembe … Trudimo se, da bi vsako leto pregledali in dopolnili podatke," pojasni mag. Teo Hrvoje Oršanič. V Sloveniji imamo približno 17.000 naravnih vrednot, od tega jih je 12.000 pod zemljo. Vsebine dela v naravovarstvu so postale v obdobju digitalizacije, dolgotrajnih postopkov in birokratizacije izjemno papirnate in strokovnjaki opozarjajo, da jim zmanjkuje časa za delo na terenu.

Najbolj ogrožene so vrste kmetijske krajine
Slovenija velja za tako imenovano vročo točko biotske raznovrstnosti, vendar to ne pomeni, da nekatere vrste niso ogrožene. "Po podatkih sodeč najhitreje upadajo vrste kmetijske krajine, posebej vrste, povezane z mokrišči," pravi mag. Teo Hrvoje Oršanič. Problematika upadanja mokrišč ni samo slovenska, to je svetovni problem. "Mokrišča so specifičen življenjski prostor, in če ga je vedno manj ali če celo izgine, so vrste tega življenjskega prostora obsojene na propad. Lahko pa jim z umnim gospodarjenjem v sklopu kakšnega mednarodnega projekta omogočimo mokrišče, kjer lahko živijo še naprej in se vrsta ohranja," razmišljanje ponazori mag. Teo Hrvoje Oršanič. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da kmetijstvo temelji tudi na ekonomiki. Na Zavodu RS za varstvo narave se zavedajo, da bo tudi v prihodnje potreben dialog s sektorjem kmetijstva in bo na tem področju nujno prilagajanje. "Tako bi se trend upadanja kmetijske krajine zmanjšal, kolikor se pač da. Pri tem ne bomo načeli lastne prehranske samooskrbne sposobnosti, je pa mogoče marsikje najti dobre rešitve," še doda mag. Teo Hrvoje Oršanič.

Odnos do območij Natura 2000
Naturo 2000 smo dobili z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, ker je sestavni del evropskega načina varovanja narave. Temelji na varstvu vrst, ki jih po določenih merilih umestijo na sezname evropsko pomembnih vrst ali življenjskih prostorov. "Primer je recimo črna človeška ribica. Naš endemit je vrsta, ki smo jo dodali na seznam," navede mag. Teo Hrvoje Oršanič. Območje življenjskega prostora črne človeške ribice ima status Nature 2000, kar ne pomeni, da je to strog naravni rezervat, pomembno pa je, da se njen življenjski prostor in vrsta ohranjata. Na tem območju so lahko različne dejavnosti, vendar te ne smejo vplivati na življenjske potrebe in življenje črne človeške ribice. "Natura 2000 je naša obveza in odnos do teh območij kaže, v kakšni meri nam je kot družbi uspelo razviti kulturen odnos do narave," sklene mag. Teo Hrvoje Oršanič.