Med drugim niso pripravili predpisov na način, da bi celovito in nedvoumno urejali ravnanje s komunalnim blatom.

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost vzpostavitve sistema ravnanja s komunalnim blatom ter spremljanja in nadzora nad ravnanjem s komunalnim blatom v obdobju od začetka leta 2019 do 30. junija 2022.

Revizijo je izvedlo na ministrstvu za okolje in prostor, ki od začetka lanskega leta posluje kot ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za naravne vire in prostor, Agenciji RS za okolje (Arso) ter Inšpektoratu RS za okolje in prostor, ki od začetka lanskega leta posluje kot Inšpektorat RS za okolje in energijo ter Inšpektorat RS za naravne vire in prostor.

Ministrstvo in Arso po ugotovitvah sodišča nista zagotovila vseh podlag za učinkovito ravnanje s komunalnim blatom. Ministrstvo v strateških ali drugih dokumentih kljub visokemu deležu izvoza ni podalo usmeritev za nadaljnje ravnanje s komunalnim blatom, ki je odpadek, v primeru, ko njegov izvoz ni mogoč oziroma je omejen, ter ni pripravilo predpisov na način, da bi celovito in nedvoumno urejali ravnanje s komunalnim blatom.

V sistemu zaznavanja in spremljanja tokov komunalnega blata, ki sta ga vzpostavila ministrstvo in Arso, obstajajo slabosti, zaradi česar ni v celoti zagotovljena sledljivost do njegove končne obdelave.

Ministrstvo je dejavnosti za ureditev področja ravnanja s komunalnim blatom začelo šele po uvedbi omejitve njegovega izvoza. Kljub dejavnostim, ki jih je izvajalo (začasno skladiščenje, zagotovitev dodatnih zmogljivosti za obdelavo komunalnega blata), ni zagotovilo dolgoročne rešitve za ravnanje s komunalnim blatom, so opozorili.

Ministrstvo, Arso in inšpektorat poleg tega niso v celoti zagotovili spremljanja ravnanja s komunalnim blatom in nadzora nad ravnanjem z njim. Ministrstvo ni pripravilo smernic oziroma meril, na podlagi katerih bi bilo mogoče spremljati in preverjati podatke o količinah nastalega komunalnega blata na čistilnih napravah. Podatki iz zbirk podatkov, ki ju vodita ministrstvo in Arso, se med seboj ne ujemajo, kar pomeni, da ne obstajajo zanesljivi in kakovostni podatki o komunalnem blatu. To povečuje tveganje za nepravilnosti, tudi nedovoljeno odlaganje v okolju.

Inšpektorat je nadzor nad izvajanjem predpisov o ravnanju s komunalnim blatom načrtoval in izvajal posredno v okviru ostalih inšpekcijskih nadzorov, razen ko je nadzore izvajal na podlagi prijav oziroma medijskih objav. "Posledično ni določil ciljev, ki jih želi z nadzori doseči, ter pri načrtovanju ni upošteval ugotovitev in izrečenih ukrepov iz že opravljenih nadzorov, saj ni vodil evidence o izvedenih nadzorih na področju ravnanja s komunalnim blatom," so zapisali na računskem sodišču.

Ministrstvoma za naravne vire in prostor ter za okolje, podnebje in energijo, Arsu ter inšpektoratu za okolje in energijo so podali priporočila za izboljšanje poslovanja, niso pa zahtevali predložitve odzivnega poročila. Kot so pojasnili, so revidiranci med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, namreč sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe.