Raziskava, objavljena v reviji Science, je odkrila, da imajo ličinke ostriža zaradi izpostavljenosti visokim koncentracijam polistirena raje umetne delčke kot pa naravno hrano. Zaradi izpostavljenosti plastiki so mladi ostriži manjši, počasnejši in bolj podvrženi plenilcem. Raziskovalci zdaj pozivajo k prepovedi plastičnih mikrodelcev v kozmetični industriji.

V zadnjih letih vlada vse večja zaskrbljenost nad količino plastike v svetovnih morjih. Po ocenah raziskav vsako leto pride v oceane približno osem milijonov ton plastičnih odpadkov. Ko so ti izpostavljeni UV-sevanju, kemični degradaciji in gibanju valov, se plastika razgradi na majcene delčke. Tiste, manjše od 5 milimetrov, označujejo za mikroplastiko.

Izraz tudi označuje plastične mikrodelce iz izdelkov za osebno higieno. Znanstvenike skrbi, da se lahko ti majceni delčki nakopičijo v prebavilih morskih živali, lahko pa tudi izpuščajo strupene snovi.

Da bi preučili vpliv mikroplastike na zgodnje razvojno obdobje rib, so švedski znanstveniki izpostavili ličinke ostriža v akvarijih različnim koncentracijam polistirena. Kjer mikroplastika ni bila prisotna, se je uspešno izvalilo približno 96 odstotkov jajčec, medtem ko je ta delež ob visoki koncentraciji padel na 81 odstotkov.

Ribe, ki so se izlegle v takih razmerah, so bile "manjše, počasnejše in bolj neumne" kot tiste, ki so se izlegle v čisti vodi, je povedala vodilna avtorica raziskave dr. Oona Lonnstedt iz univerze v Uppsali.

Raziskava pomemben korak naprej
Ko so bili mladi ostriži izpostavljeni plenilcem, je približno polovica tistih iz čiste vode preživela 24 ur, medtem ko so bili vsi ostriži iz onesnaženih voda v istem obdobju pojedeni. Najbolj pa je raziskovalce presenetilo, kako je plastika spremenila prehrambne preference rib.

"Vse so imele dostop do planktona, pa so se kljub temu odločile za plastiko. Zdi se, da ima plastika neko kemično ali fizično komponento, ki v ribi sproži prehranjevalni odziv," je povedala Lonnstedtova za BBC. "V bistvu so pretentane in mislijo, da gre za visokoenergetski vir, ki ga morajo pojesti veliko. Na to gledam kot na nekakšno ribjo različico nezdrave hitre hrane, ki jo uživajo najstniki in se z njo dobesedno bašejo."

V raziskavi avtorji povežejo upad vrst, kot je ostriž, ki ga v Baltskem morju opažajo v zadnjih 20 letih, z večjo smrtnostjo v zgodnji fazi razvoja ribe. Avtorji menijo, da bi, če ima plastika tako velik vpliv na mlade ribe, to lahko močno prizadelo ekosisteme. Raziskava je naletela na veliko pozornosti in pohval, češ da gre za pomemben korak naprej k razumevanju mehanizmov vpliva na morske vrste.