Po do zdaj zbranih podatkih se je sprožilo 18 novih plazov, sedem intervencij pa je bilo zaradi posledic vodne ujme. Plazovi so se po pojasnilih Centra za obveščanje RS sprožili na širših območjih Maribora (11) in Ptuja (sedem). Pri sanaciji posledic je bilo aktiviranih 17 gasilskih enot. Ti so s folijo prekrivali plazišča, urejali odvodnjavanje, utrjevali zemljino in postavljali protipoplavne vreče. Pri intervenciji ob tem s težko mehanizacijo že tretji dan sodeluje tudi 58 pripadnikov Slovenske vojske.

Na Šentiljskem so ogroženi domovi osmih družin, ki so jih morali izseliti. Zaradi plazov so še vedno zaprte številne ceste. Po poročanju Televizije Slovenija je sedmi dan intervencije na pomoč tamkajšnjim gasilcem prišlo 25 gasilcev osmih društev mariborske gasilske regije.

Gasilci še naprej odpravljajo tudi posledice, ki jih je zaradi obilnega večdnevnega deževja na vzhodu države v minulih dneh pustila voda. Zabeležili so sedem dogodkov na širših območjih Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Gasilci so prečrpavali meteorno vodo iz zalitih prostorov stanovanjskih in gospodarskih objektov, čistili blatna vozišča, odstranjevali podrta drevesa in preventivno s protipoplavnimi vrečami zaščitili nekaj objektov.

Golob prizadetim občinam že napovedal državno pomoč

Škoda po tokratni ujmi, zaradi katere se je ob poplavah in meteorni vodi sprožilo na stotine plazov, bo po predvidevanjih pristojnih presegla tudi prag za pomoč iz državnega proračuna. Prizadeta območja je v petek obiskal tudi premier Robert Golob, ki je občinam obljubil državno pomoč pri sanaciji škode, tudi finančno. Ob tem je dejal, da ima naša država enega od boljših sistemov sodelovanja civilne zaščite in vojske, in se zahvalil vsem ekipam na terenu.

Sorodna novica Premier Golob napovedal takojšnjo pomoč prizadetim zaradi obilnega deževja

Stanje je medtem katastrofalno tudi na kmetijskih površinah, predvsem v Pomurju in Podravju, opozarjajo na Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije. Poškodovane so vse kmetijske kulture, zalitih je bilo več tisoč hektarjev površin.

"Dejansko se lahko škoda ocenjuje šele po določenem času, kajti ko bo voda odtekla, se bo dejansko videlo, kakšne so posledice. V proračunu za leto 2023 dodatnih sredstev za takšne stvari nimamo, vprašanje pa je, kaj bo mogoče dobiti iz proračunske rezerve," je za Televizijo Slovenija povedala kmetijska ministrica Irena Šinko.