"Tema letošnjega svetovnega dneva meteorologije – skupaj zapolnimo vrzel zgodnjega opozarjanja – nas opominja, da sistemi zgodnjega opozarjanja v tej novi podnebni resničnosti niso razkošje, temveč nujnost in pametna naložba, saj prinašajo skoraj desetkratno povračilo. Kljub temu skoraj polovica držav na svetu še vedno nima dostopa do teh življenjsko pomembnih sistemov. Sramotno je, da v digitalni dobi izgubljamo življenja in sredstva za preživetje, ker ljudje nimajo dostopa do učinkovitih sistemov zgodnjega opozarjanja," je v sporočilu ob svetovnem dnevu meteorologije zapisal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Združeni narodi so leta 2022 zagnali pobudo Zgodnja opozorila za vse, v okviru katere države spodbujajo, da do konca leta 2027 vzpostavijo sisteme zgodnjega opozarjanja ljudi na ekstremne dogodke. Na polovici obdobja ugotavljajo, da bil storjen pomemben napredek pri ohranjanju življenj, zaščiti življenjskih virov in krepitvi odpornosti skupnosti. A ob stopnjevanju podnebnih tveganj narašča tudi nujnost ukrepanja, navajajo na spletni strani svetovnega meteorološkega dneva.

"Potrebujemo močno politično podporo za pobudo znotraj posameznih držav, okrepljeno tehnološko podporo, tesnejše sodelovanje med vladami, podjetji in skupnostmi ter obsežen napor za povečanje finančnih sredstev. Ključnega pomena je povečanje posojilne zmogljivosti večstranskih razvojnih bank. Pakt za prihodnost, sklenjen lani, je bil pomemben korak naprej, zato ga je treba v celoti uresničiti. Enako velja za finančne izide COP29," je dodal Guterres.

Ministrstvo: Meteoalarm dober sistem

Dobri sistemi opozarjanja vključujejo opozorila na več različnih vrst nevarnosti in imajo vzpostavljene različne komunikacijske kanale, je ob dnevu meteorologije spomnilo slovensko ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Kot dober primer mednarodno koordiniranega sistema za zgodnje opozarjanje so navedli sistem Meteoalarm, ki je v preteklih dveh desetletjih uskladil sodelovanje in standardizacijo med evropskimi meteorološkimi in hidrološkimi službami na tem področju. "Zagotavlja poenoten dostop do vremenskih in hidroloških opozorilnih informacij. S posredovanjem in uporabo pravočasnih in čezmejno usklajenih opozoril na neugodne razmere lahko izboljša pripravljenost in odziv na nevarne naravne dogodke," so zapisali na ministrstvu.

Barvni semafor za opozarjanje glede vremenske ogroženosti

Ena glavnih nalog meteorološke prognoze Agencije RS za okolje (Arso) je napovedovanje stopnje vremenske ogroženosti in izdaja meteoroloških opozoril za pet dni. Za določanje intenzivnosti in nevarnosti vremenskih dogodkov uporabljajo semaforske barve: zeleno, če bo vreme brez posebnosti, rumeno, če je potrebna pozornost, oranžno, ki sugerira pripravljenost na izredne vremenske razmere, in rdečo, pri kateri je treba preventivno ukrepati, da zmanjšamo škodo in zaščitimo človeška življenja.

Ob oranžni ali rdeči stopnji vremenske ogroženosti je na spletnih straneh objavljeno besedilno opozorilo, posredujejo pa ga tudi službam zaščite in reševanja. V primeru rdeče stopnje skušajo s pomočjo medijev in vsesplošnim obveščanjem prenesti opozorilo najširši javnosti.
Arso med drugim izdaja tudi napovedi in opozorila pred nevarnimi hidrološkimi razmerami, s čimer ima pomembno vlogo pri zgodnjem povečanju pripravljenosti in zmanjšanju vpliva tovrstnih dogodkov na družbo, ter oceno nevarnosti snežnih plazov, pri kateri trikrat tedensko pripravi strokovno poročilo o stabilnosti snežne odeje, regionalni plazovni bilten.

Sporazum med slovensko in italijansko agencijo za okolje

Medtem sta agenciji za okolje Slovenije in Italije v Trstu podpisali poseben sporazum in poenostavljen protokol v primeru naravnih nesreč. Ta je bil doslej v pristojnosti obeh ministrstev, zdaj bo komunikacija stekla na regionalni ravni, v čezmejnem prostoru, je za TV Slovenija poročala Špela Lenardič.

Izmenjavi meteoroloških podatkov in informacij glede kakovosti zraka bodo odslej dodali še vzajemni vpogled v spremljanje kakovosti voda, tako sladkovodnih kot morja ter onesnaženosti tal. Povezovanje je v času podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih pojavov še toliko bolj pomembno, ocenjujejo. "S poznavanjem situacije na eni in drugi strani meje, uspešneje najdemo rešitev in zavarujemo okolje, kot pa če bi bili podatki, do katerih dostopamo, okrnjeni. Cilj je delitev znanja in vsakodnevno izmerjenih podatkov," je povedala vodja Agencije za okolje dežele Furlanije - Julijske krajine, Anna Lutman.

"Smo se tudi prijavili na en skupni Interreg projekt z okoljsko agencijo za preprečevanje in boljše odzivanje na vročinske valove, kar se nam sedaj dogaja poleti, da imamo dolga obdobja vročinska obdobja, ki rezultirajo v požarih," pa dodaja vodja slovenske agencije za okolje Jože Knez.

Nadejajo se, da se bodo s skupnimi močmi uspešneje soočali z izzivi in posledicami podnebnih sprememb, ob tem pa delovali tudi v skladu s trajnostnim razvojem. "Vsekakor pomeni sodelovanje dveh agencij nižje stroške, boljše podatke, hitrejše in vse to generira boljšo ekonomsko situacijo za podjetja tako v eni kot v drugi regiji," ob tem poudarja minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.