Med 17. in 21. septembrom je bila pod vodo velika večina poplavno ogroženih območij pri nas. V 137 občinah so velike vode povzročile za 251 milijonov evrov škode. Kaj lahko pričakujemo ob morebitnih novih poplavah?

Z Agencije RS Slovenije za okolje so sporočili, da trenutno v prihodnjih štirinajstih dneh obilnih padavin, ki bi povzročile poplave, ne pričakujejo. Več ne morejo napovedati, saj je za mesec ali dva naprej nemogoče napovedovati, kakšni bodo ekstremi. Niso pa izključili možnosti, da se poplave ne bi ponovile. "V zgodovini se je to že večkrat ponovilo, zakaj se ne bi še."

V zadnjem letu niti ene pomembnejše ureditve?
Septembra, oktobra in novembra so pri nas poplave najpogostejše, kar so zapisali tudi v poročilu Arsa za leto 2010, ko je nastala tudi zelo velika materialna škoda. Pretoki rek so bili v letu 2010 v povprečju za 30 odstotkov večji od povprečnih pretokov v 30-letnem primerjalnem obdobju. Vodnatost rek je bila velika v večjem delu države, le v severozahodnem delu države so bili pretoki nekoliko podpovprečni.

Ob morebitni ponovitvi poplav na njih nismo nič bolje pripravljeni kot lani, je za Radio Slovenija poročala Irena Majce. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc je povedal, da v zadnjem letu ni bil seznanjen z izvedbo niti ene pomembnejše ureditve. Prav tako se po njegovih besedah ni zgradil "kakršen koli nov objekt, ki bi bistveno prispeval k poplavni varnosti kakšnega širšega območja, vse manj pa je tudi denarja za vzdrževanje". "Če bi letos doživeli podobne padavine kot lani, lahko pričakujemo, da bi bile poplave enake ali pa še bolj katastrofalne," je še dodal.

Nekaj več dinamike je pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov za zagotavljanje poplavne varnosti nekaterih naselij in porečij. Graditev je predvidena v letih od 2013 do 2015, če bo zagotovljen denar. Ta naj bi v vodnem skladu celo ostajal, ker projekti niso pripravljeni.

Fazarinc: Projekti, ki povečujejo poplavno varnost, vredni nekaj 10 milijonov evrov
Vsi pomembnejši projekti, ki povečujejo poplavno varnost posameznih območij, so vredni po nekaj 10 milijonov evrov, samo zadrževanje vode v Spodnji Savinjski dolini pa več kot 100 milijonov evrov. Če bi vsako leto začeli en projekt, bi v Sloveniji za vzdrževanje in investicije potrebovali od 30 do 50 milijonov evrov na leto za izboljšanje poplavne varnosti v prihodnjih od petih do desetih letih, je navedel Fazarinc. "Predvsem bi morali bolj razmišljati o posegih v prostor in o sobivanju z naravnimi pojavi," dodaja.

V Krški vasi nasprotujejo gradnji vodoobrambnega zidu
Ob obletnici poplav v Krški vasi v brežiški občini nasprotujejo načrtovani graditvi nekaj metrov visokega vodoobrambnega zidu med hišami in reko, slabe pa se jim zdijo tudi druge ponujene rešitve. Domačin Janez Ivšič predlaga, da se ali od sotočja Krke reko Krko spelje po posebnem koritu in se jo z nasipom odvije, da ne bo vpliva Save, ali pa se zgradi prilivni nasip z rezervnim koritom za Savo, ki bi v ekstremnih pogojih odvajal višek te vode.

V Ljubljani pripravljeni "enako ali še bolje kot lani"
Kakšne ukrepe so sprejeli in kakšne so bile sanacije v tem letu, pa smo povprašali tudi na Mestni občini Ljubljana. Sporočili so nam, da se je MOL v tem času osredotočil na tri stvari: zagotoviti finančno pomoč oškodovanim ob poplavah, sanirati vrtce, ceste, vodovodno strukturo, ki je v lasti MOL-a, in očistiti obcestne kanale ob cesti v Črno vas in Lipe ter ob Ižanski cesti.

Tako je med drugim pomoč prejelo 221 gospodinjstev, za kar so namenili dobrih 400.000 evrov, za odpravo posledic škode v kleteh in skupnih prostorih v večstanovanjskih objektih bodo konec meseca septembra namenili 81.000 evrov, prav tako pa skozi celotno leto izvajajo sanacije na občinski javni infrastrukturi. Do konca oktobra bodo v ta namen namenili okoli dva milijona evrov.

Na vprašanje, ali so pripravljeni na poplave, če bi se ponovile, so odgovorili, da z vidika reševalnih služb enako ali še bolje kot lani, saj so kupili dodatne potopne črpalke in drugo opremo za reševalce, pa tudi za prebivalce (škornje, protipoplavne vreče).