V francoskih Pirenejih se je razvila burna debata, ali bi dva nova medveda v divjini pripomogla k biotski raznovrstnosti ali pa bi predstavljala grožnjo kmetom. Ti se namreč razburjajo zaradi okoli 40 medvedov slovenskih korenin, ki napadajo tamkajšnjo živino.

V Pirenejih so medvedi v 90. letih prejšnjega stoletja skoraj izumrli, zato so leta 1996 v gore preselili sprva tri slovenske medvede, pozneje pa še pet, da bi prispevali k njihovi ohranitvi. Kmalu se je število teh zveri povečalo na okoli 40, kar zdaj povzroča preglavice tamkajšnjim kmetom.

Tamkajšnji kmetje namreč nasprotujejo načrtu francoskega ministra za okolje Nicolasa Hulota, da bi na območje naselil še dve samici. Več sto ljudi se je celo udeležilo protesta proti novim prišlekom v francoskem mestu Pau konec aprila. A je Hulot v maju vseeno podpisal desetletni načrt za ohranitev medveda, v okviru katerega bi dvignili število "spolno zrelih medvedov na okoli 50".

Podporniki programa spominjajo, da v divjino že dalj časa niso izpustili novih zveri in da bi z dvema samicama le ohranili status quo, potem ko so lovci pred leti ubili dva medveda. Tudi tamkajšnji poslanec Jean-Francois Blanco je izrazil prepričanje, da se je splošno razpoloženje glede prisotnosti medvedov spremenilo v prid zveri, kar pomeni, da je postala biotska raznovrstnost prednostno področje.

A kmetom to ne da miru in zavračajo različne državne spodbude, kot so boljše odškodnine ali urjenje psov. Lani so na primer do sredine leta vložili okoli 300 prošenj za odškodnino za ovce, ki so jih poškodovali ali ubili medvedi.

Medvedka razburja tudi v Grahovem pri Cerknici
Že kakšen mesec v vas Grahovo pri Cerknici zahaja medvedka z dvema mladičema, zato jo bodo lovci najverjetneje uspavali in preselili. Čeprav medvede lovci že nekaj časa s psi podijo nazaj v gozd, se medvedka vedno znova vrne. Najverjetneje tudi zaradi radovednežev, ki ji sledijo na vsakem koraku in jo celo hranijo. Lovci opozarjajo, da so ti bolj moteči kot medvedka, njihovo ravnanje pa je zanjo lahko tudi usodno.