Strokovnjaki iz 10 držav podonavske regije pod vodstvom slovenske Agencije za okolje in prostor (Arso) so, da bi se lažje in bolj učinkovito prilagodili in blažili učinke suše, razvili računalniško aplikacijo DroughtWatch za sledenje suše na območju Podonavja. Aplikacija je nastala v okviru nekaj manj kot dva milijona evrov vrednega projekta "DriDanube – Drought Risk in the Danube Region" oziroma "Tveganje suše v podonavski regiji", ki ga je v 85 odstotkih sofinancirala Evropska unija.

V Brju na Vipavskem v zadnjih 20 letih skoraj ni bilo leta brez suše, pripoveduje upokojeni sadjar Ivan Kodrič, ki je sicer tudi pred upokojitvijo desetletja svetoval drugim sadjarjem pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Med drugim goji kakije, ki pa so občutljivi na sušo. Med zadnjim vročinskim valom v juniju, ko si je Kodrič vzel nekaj dni dopusta in ni utegnil zalivati, so se nekatera drevesa takoj odzvala in odvrgla nekaj plodov. Lahko pa bi se zgodilo, da bi odpadli prav vsi plodovi, pripoveduje Ivan Kodrič.

"Leta 2003, med eno izmed najhujših suš, so propadli vsi kakiji," se spominja. Ob ustreznem namakanju pa jih lahko pridela tudi do 10 ton, je še povedal sadjar z Brja na Vipavskem. "V Sloveniji opažamo sušo tudi v krajih, kjer težav z njo v preteklosti ni bilo," je povedala Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in prostor, ki tudi vodi projekt podonavskih držav za opazovanje suše.

V preteklosti je veljalo, da sta Primorska in severovzhodna Slovenija najranljivejša predela. Dandanes pa je celotna Slovenija podvržena poletnim sušam, kar je seveda močno povezano s tem, kar se nam dogaja s podnebjem. Poletja postajajo bolj vroča in v poletnem času dobimo manj padavin, kot smo jih v preteklosti. Ne gre samo za nezadostne količine padavin, temveč so tudi razporejene neenakomerno, kar v kmetijstvu povzroča ogromne težave, opozarja Andreja Sušnik z Arsa.

Na Češkem se suše zadnja leta kar vrstijo

Suše pestijo tudi druge države na območju Podonavja. Mirek Trnka z Raziskovalnega inštituta za globalne spremembe pri Akademiji znanosti Češke republike (Akademie věd České republiky) pripoveduje, da so na Češkem imeli dve zelo hudi suši leta 2002 in 2011, a so potem doživeli še sušo v letih 2015, 2017, 2018 in še kar traja. "V petih letih smo torej na Češkem doživeli štiri suše," je opozoril Trnka, sicer eden izmed soustvarjalcev aplikacije DroughtWatch za opazovanje suše na območju Podonavja.

O podobnih izkušnjah poročajo tudi iz drugih držav v podonavski regiji. Dr. Zorica Srđević s Tehniške fakultete Univerze v Novem Sadu opozarja, da suša ne prizadene samo kmetijstva. Leta 2017 so na primer v Srbiji zaradi nizkih vodostajev proizvedli za 30 odstotkov manj električne energije.

Vse pogostejše suše postajajo v Sloveniji in v podonavski regiji eden glavnih izzivov. Strokovnjaki iz 10 držav podonavske regije so v minulih mesecih iskali rešitve za blaženje posledic suše in za prilagajanje nanje. Pod vodstvom slovenske Agencije za okolje in prostor so s pomočjo sredstev EU-ja v okviru transnacionalnega programa DriDanube razvili računalniško aplikacijo, s katero je mogoče med drugim spremljati razvoj suše, jo tudi predvidevati, omogočila pa naj bi tudi poenotenje ukrepov proti suši v Podonavju, torej okrepila sodelovanje državnih sektorjev in meddržavno sodelovanje glede suše. Tega do zdaj kljub škodi, ki jo povzroča suša predvsem v ranljivih sektorjih, kot so to kmetijstvo, energetika, vodni promet in vodooskrba, ni bilo, so opozorili na Arsu.

Sodelovanje s tujimi strokovnjaki

Pri projektu sodelujejo strokovnjaki iz 10 držav Podonavja – Avstrije, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Romunije in Madžarske. Aplikacijo, s katero lahko predvsem podjetja in institucije dostopajo do izjemno podrobnih podatkov o suši, so pripravili v Centru odličnosti Vesolje-SI pri ZRC SAZU. "S pomočjo aplikacije lahko preveriš trenutno stanje na terenu, kakšno je stanje vlage v tleh, stanje rastja, stanje po regijah, lahko razbereš, kakšna je napoved pridelka določene kulture," razlaga Žiga Kokalj iz Centra odličnosti.

Satelitske podatke pridobivajo s pomočjo evropskega satelita Copernicus in Nasinih satelitov.

"Največji izziv je bil prevesti satelitske podatke v uporabne informacije pri opazovanju suše," je med drugim povedal Wofgang Wagner s Tehniške univerze na Dunaju. V aplikaciji so združeni satelitski podatki in podatki s terena, ki jih redno pripravlja več kot tisoč prostovoljcev na območju Podonavja.

Eden izmed 50 poročevalcev iz Slovenije je tudi Ivan Kodrič, sadjar z Brja na Vipavskem. Vsak teden na spletu poroča, kaj je zaznal na svojih obhodih na terenu. Andreja Sušnik, vodja projekta, pravi, da so na poročevalce še posebej ponosni. Z njihovimi podatki lahko preverjajo podatke, pridobljene prek satelitov. "Cilj našega projekta je usmerjen v preventivo. Pri projektu se sicer osredotočamo na kmetijstvo, toda voda ne zadeva samo kmetijstva," poudarja Sušnikova.

Mirek Trnka s češke Akademije znanosti pravi, da je pomembna pridobitev, ki jo prinaša aplikacija za spremljanje suše, uvid, da je suša širši regijski pojav, ki ni omejen le na to ali ono državo. Pomembno je tudi, da je s podatki iz aplikacije mogoče razbrati, kakšne ukrepe glede suše izvajajo države v podonavski regiji.

Nova aplikacija kot pomoč pri določanju datuma začetka suše

Razvoj aplikacije z zanimanjem spremljajo tudi v Sloveniji. V Upravi za zaščito in reševanje, kjer so sicer pred leti razvili lastno aplikacijo za hitrejše in natančno obravnavanje okoljske škode, bodo z novo aplikacijo programa DriDanube oziroma sledenja suši pridobili dodatne, tehtne podatke. Ana Jakšič iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pravi, da jim bo nova aplikacija v pomoč pri določanju datuma začetka suše, kajti po zakonodaji morajo natančno določiti datum nastanka naravne nesreče.

Hermina Oberstar z Ministrstva za kmetijstvo meni, da bo z vsemi temi podatki bistveno lažje napovedati suše in njihove posledice. To je na eni strani pomembno za pridelovalce, da se lahko prilagodijo razmeram, na drugi strani pa je pomembno tudi za nas, da vemo, kdaj so razmere tako kritične, da moramo razglasiti naravno nesrečo, poudarja Hermina Oberstar.

Na Ministrstvu za okolje in prostor pričakujejo, da bo s pomočjo aplikacije lažje definirati sušna območja, na katerih bo treba prilagoditi pridelavo poljščin, ki so bolj prilagojene sušnim razmeram, od sončnic do žit, je povedal Janez Dodič z MOP-a. Projekt spremljanja suš pa je vse bolj zanimiv tudi za zavarovalnice.

Uradno bodo aplikacijo predstavili jeseni

Aplikacija bo javnosti uradno predstavljena jeseni. Za zdaj še razvijajo idealen princip upravljanja, ker želijo vse faze razvoja suše povezati z dejavnostmi različnih služb za upravljanje suše ali vodnih virov, je dejala Andreja Sušnik z Arsa.

Za aplikacijo DroughtWatch je zaradi vse več suš veliko zanimanja tudi širše po Evropi. A samo blaženje posledic suše in prilagajanje nanje ne bo dovolj, svarijo strokovnjaki. Mirek Trnka opozarja, da težav z vodo ne bo mogoče rešiti, če ne bo ukrepov za zaustavitev podnebnih sprememb.