Agencija RS za okolje (Arso) meritve sončnega sevanja redno izvaja na nekaj 10 merilnih mestih po Sloveniji, ob današnjem svetovnem dnevu sonca pa so poudarili njegov pomen za življenje.

Direktor urada za meteorologijo na Arsu Klemen Bergant je dejal, da je sonce vir življenja na Zemlji in predstavlja pomemben alternativni vir energije.

"Sonce je vir življenja na Zemlji in pravzaprav tudi edini vir podnebnega sistema, zato so spremembe energije, ki jo od njega prejme Zemlja, v preteklosti krojile podnebne razmere," je na današnji novinarski konferenci povedal Bergant.

Sonce kot obnovljiv vir energije
Kljub izrazitemu vplivu na podnebje na Zemlji pa se, kot je dejal, samo z njegovim vplivom žal ne da pojasniti hitrega porasta temperature v zadnjih 150 letih, v času industrijske dobe. Glavni krivec za to je človek in izpusti toplogrednih plinov, ki večinoma izhajajo iz fosilnih goriv.

"Prav sonce nam kot obnovljiv vir energije nudi možnost blaženja globalnega segrevanja in posledično podnebnih sprememb. Sončna energija se tako med drugim že uporablja v različne namene, kot je segrevanje sanitarne vode, pogon električnih vozil in zagotavljanje električne energije," je dodal Bergant.

Nevarno izpostavljanje soncu
Sonce sicer omogoča življenje na Zemlji, vendar ga tudi ogroža. Prevelik odmerek ultravijoličnega sevanja škoduje vsem živim bitjem na zemlji, tudi rastlinam in živalim, med slednjimi so na sonce občutljive predvsem dvoživke. Pri ljudeh se kot posledica prevelike izpostavljenosti sončnemu sevanju najpogosteje govori o kožnem raku, ki je v zadnjih letih vse pogostejši. Kožni rak je najpogostejši rak med svetlopoltimi ljudmi, tudi v Sloveniji.

"Izpostavljanje soncu, še posebej intenzivno in občasno, kar je značilno za sodobnega človeka, ki tri četrtine leta dela v zaprtih prostorih, nato pa gre na dopust in se sleče, občutno poveča tveganje za kožnega raka," je izpostavila specialistka dermatovenerologije Ana Benedičič. Poleg tega so dejavniki tveganja tudi sončne opekline in uporaba solarijev, na katere pa lahko vplivamo s svojim vedenjem.

Večina sevanja, ki so mu v svojem življenju izpostavljeni ljudje, je naključna in pogosta predvsem v prvih dveh desetletjih življenja. Nacionalni inštitut za javno zdravje zato zadnja leta s programom o nevarnostih izpostavljanja soncu izobražuje predšolske otroke, šolarje in njihove starše.