Pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer od leta 1999 spremljajo število parov bele štorklje v Sloveniji, ugotavljajo, da so ptice začele naseljevati območja, kjer tradicionalno sicer niso gnezdile. Tako se iz Prekmurja vrsta širi proti severozahodu, vse do Gorenjske.

Eno od območij, kjer se je populacija belih štorkelj v zadnjih 22 letih s skoraj nič povečala na okoli deset parov, je Savska ravan. Podobno je v delu Dolenjskega podolja od Grosuplja proti Novemu mestu, kjer leta 1999 ni gnezdila nobena štorklja, danes pa je tam okoli 20 parov. V Beli krajini se je populacija povečala s petih parov na okoli deset, na Ljubljanskem barju z enega para prav tako na okoli deset, na območju Krške ravni pa z deset na okoli 30 parov. Štorklje gnezdijo tudi na posameznih drugih lokacijah.

"Treba je poudariti, da bela štorklja s svojega tradicionalnega naselitvenega območja, Prekmurja, počasi, a vztrajno izginja," je povedal Damijan Denac, direktor DOPPS-ja in opozoril, da je na Murski ravni leta 1999 gnezdilo 87 parov belih štorkelj, lani pa le še 55. Vzroki za to naj bi bile spremembe v okolju, predvsem pri virih hrane. Štorklja se namreč hrani z žuželkami, malimi sesalci in dvoživkami, ki jih najpogosteje lovi na travnikih, zaradi intenzivne kmetijske obdelave pa je v Prekmurju ostalo zelo malo travnikov, posledično je tudi hrane manj. "Skrb vzbujajoče je, da se posledice odražajo pri vrsti, ki ni velik ekološki specialist in ima dokaj širok spekter plena, ki ga lovi," je dejal Denac in dodal, da upadanje vrste, ki ni specialist, pomeni, da je splošno stanje biotske raznovrstnosti na območju zelo slabo.

Mladiči se za razliko od staršev v gnezdo ne vračajo

Leta 1999 je tako pri nas gnezdilo 200 parov, lani pa 259. Letošnji popis štorkelj se je končal pred kratkim, rezultati bodo znani predvidoma do septembra. Bela štorklja živi od 20 do 25 let, vsako leto pa se vrača v isto gnezdo. Vsako leto znova se obnovi partnerska vez med samcem in samico, zelo pogosto se zgodi, da se v istem gnezdu srečata isti štorklji, ki sta tam gnezdili že prejšnje leto. "Ta partnerska vez traja samo med gnezdenjem, med skrbjo za mladiče. Ko ti dorastejo in odletijo, štorklje pa se selijo, se vezi pretrgajo in par se ne druži več," je pojasnil Denac, a pripomnil, da je velika verjetnost, da se naslednje leto vseeno srečata v starem gnezdu.

Mladiči se za razliko od staršev ne vračajo v gnezdo, kjer so se izvalili, ampak se naseljujejo drugje, lahko tudi v drugih državah. Običajno spletajo svoja "poskusna" gnezda, ki jih je lahko več – tudi do deset. Lahko se vrnejo v eno od starih gnezd ali pa spletejo novo, med štorkljami pa naj bi se dogajali tudi pretepi. "Če bi mlad par želel zasesti staro obstoječe gnezdo, ga njegov 'lastnik' samec brani," je razložil Denac, ki pa je dodal, da se včasih intenzivni fizični obračuni končajo tudi s smrtjo.

DOPPS zadnja leta sicer izvaja tudi raziskavo, v okviru katere so doslej 10 mladih belih štorkelj opremili s sledilnimi napravami, s katerimi ugotavljajo, kje se zadržujejo. Ugotovili so, da štorklje do spolne zrelosti precej aktivno migrirajo – ena izmed njih se je selila iz Sudana v Turčijo in nazaj v Egipt.