Ljudje radi s potovanj za spomin odnesejo kakšno eksotično rastlino, seme ali sadiko, ki bi popestrila njihov domač balkon ali vrt. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob tem opozarjajo, da se ob tem prepogosto ne zavedajo, da lahko s sabo prinesejo tudi škodljivce in bolezni rastlin, ki lahko ogrožajo zdravje domačih rastlin.

Na okrogli mizi, ki je potekala v sklopu kampanje Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje, je Barbara Piškur z Gozdarskega inštituta Slovenije državljane pozvala, da se ob potovanjih zunaj EU-ja zato vzdržijo in domov ne prinašajo rastlin. Če si rastlino iz tujine zares želijo, vsem svetuje, da si zapomnijo, za katero vrsto gre in jo nato kupijo v Sloveniji, kjer je pregledana in opremljena s potrebnimi certifikati. Ob tem je ljudi pozvala tudi, da v gozdove tudi ne odlagajo sobnih lončnic in tam ne posadijo božičnega drevesa po koncu praznikov, saj gre za dejanja, ki lahko prav tako ogrozijo gozd. "Za ohranjanje gozda smo namreč odgovorni vsi," je poudarila.

Gozd sicer prekriva 60 odstotkov Slovenije, zato je iskanje škodljivih organizmov v njem zapleteno. V gozdarskem inštitutu škodljive organizme iščejo z opazovanjem, pastmi in biološkimi odtisi organizmov v različnih vzorcih. Hkrati jim pomagajo tudi opažanja, ki jih sporočijo ljudje, zato so razvili aplikacijo Invazivke, ki vsem omogoča prijavo nenavadnih opažanj.

Najbolj problematični so škodljivci, ki tu nimajo naravnih sovražnikov

Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na okrogli mizi poudarila, da so rastline za življenje izrednega pomena. Okoli 80 odstotkov hrane je namreč rastlinskega izvora, rastline pa prav tako preprečujejo erozijo zemlje, znižajo temperaturo ozračja in proizvajajo kisik, je pojasnila.

Zdrave rastline so tako osnovni pogoj za življenje, delovanje ekosistemov ter zagotavljanje zadostne in varne hrane. Škodljivci in bolezni rastlin medtem uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane, zvišujejo ceno hrane ter vplivajo na biotsko raznovrstnost in naravo. Najbolj problematični škodljivci za rastline so invazivni, tujerodni organizmi, saj v naše okolje pridejo brez naravnih sovražnikov, ki so jih omejevali v domačem okolju, je dejal Jaka Razinger iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Kmetijski inštitut se na pojav škodljivcev na kmetijskih zemljiščih odzove tako, da strokovnjaki najprej določijo, za katerega škodljivca gre, koliko primerkov je prisotnih in ali jih je dovolj, da povzročijo večjo škodo. Prav tako se proti novim škodljivcem borijo z drugimi tehnologijami in metodami, kot so protiinsektne mreže.

Ukrepanje v gozdovih je medtem težje, je poudarila Piškur. "V slovenskih gozdovih intenzivno spremljamo in iščemo nove škodljivce in bolezni in vsako leto nekaj najdemo," je dejala. Njihovi ukrepi so po njenih navedbah večinoma usmerjeni v spremljanje, pripravljene pa imajo tudi akcijske načrte v primeru pojava zelo škodljivih tujih organizmov.