Kondor (Vultur gryphus) zrase do 1,3 m, glavo in vrat ima gola, po telesu je črn, bele barve je le ovratnik in del perutnic. Samec ima na glavi tudi mesnati greben.

"So izjemni letalci, leteti se naučijo šele pri šestih mesecih. Njihova telesna teža je od 7 do 15 kg," je uvodoma dejal dr. Zlatko Golob iz zatočišča za prostoživeče živalske vrste in dodal, da ptiči sicer naseljujejo južnoameriške države Bolivijo, Peru, Čile, Argentino, tudi Ekvador. Živijo pa na nadmorski višini 5000 m ali več.
V naravi imajo čistilno vlogo
Na območju Magellanovega preliva in v Patagoniji kondorji gnezdijo kar na strmih obmorskih čereh. Imajo tudi zelo dolgo življenjsko dobo. "Živijo od 50 do 100 let. V naravi jih je okoli 10.000 osebkov. Po rdeči listi jih kategoriziramo nekje na meji ranljive vrste. To pomeni, da so v naravi delno ranljivi zaradi zastrupljanja mesojedov in lovljenja ter prodiranja v njihovo okolje," je dejal Golob in pojasnil, da imajo kondorji v naravi predvsem čistilno vlogo, saj se prehranjujejo s trupli velikih sesalcev.
Treba je ohraniti zdravo jedro, ki še obstaja
Kondorji letajo zelo mirno. Samo na začetku poleta zamahnejo s perutmi, potem pa le še jadrajo. Samec med razmnoževanjem živi s samico, vendar pa veliki ptiči za vzgojo mladičev potrebujejo več kot leto dni, zato isti par ne gnezdi vsako leto. V zatočišču živi samica, ki je navajena na človeško bližino. "Na človeka se naveže, ker je ročno hranjena ptica. Po izvalitvi je bila hranjena ročno in dobi biološki vtis na človeka. To pomeni, da je človek njen partner oziroma prijatelj oziroma krušni starš. Takšne živali so namenjene predvsem treningu razkazovanja in pa namenom živalskega vrta, da se ljudje čim bolj poučijo in izobrazijo, kako pomembne so takšne ptice v naravi in da moramo ohraniti to zdravo jedro, ki še obstaja," je sklenil Golob.