Enota vodnikov policijskih psov koprske policijske uprave, ki ima sedež na Moretinih, ima za seboj deset let uspešnega dela. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z vodnikom Sebastjanom Mrakom, ki z nemškim ovčarjem Rambom tvori odličen par.

Kako policist postane vodnik službenega psa?
Najprej mora opraviti policijsko šolo. Najprej postane policist splošne postaje. Najmanj tri leta mora biti v policiji, potem pa se lahko prijavi v šolo za vodnike službenih psov, ki je zdaj v Gmajnicah pri Ljubljani.

Zakaj ste se odločili za to smer v policiji in koliko časa že opravljate to delo?
Zaradi ljubezni do živali. Delo z živalmi me je veselilo že od malega. Odločil pa sem se eno leto po prihodu v policijo, to je bilo leta 1993.
Kje se izobražujete vodniki policijskih psov?
Enako kot psi, v omenjeni šoli. Poleg psov se izobražujemo tudi mi, v veterinarstvu in osnovah kinologije.
Koliko vas je v koprski enoti?
Skupaj nas je 14. Od tega imamo pet psov za mamila, vsi drugi pa so za splošno uporabo.

Pri kakšni starosti se začne šolanje policijskega psa?
To je relativno. Zdi se mi, da se malo spreminja. Včasih smo kupovali zrele pse, zdaj pa imamo že tudi lastno vzrejo. Zrele pse, od osem mesecev naprej, pripeljejo na pregled v naš šolski center. Tam jih pregledajo, naredijo vse teste, če so sploh primerni. Če je primeren, gre v nadaljnje šolanje. Predšolanje traja nekje šest mesecev, potem pa je pes še šest mesecev z novim vodnikom.
Se pes hitro prilagodi?
Da, lahko v dveh tednih.

Poteka šolanje po ustaljenih normah kinološke zveze ali se razlikuje?
Razlika je v tem, da je po kinoloških normativih pes šolan samo na plenilskem nagonu, v policiji pa uporabimo tudi obrambni nagon. To pomeni, da pes tudi napade človeka, ne da ga gleda kot plen.
Med policijskimi psi prevladujejo belgijski in nemški ovčarji. Katere druge pasme še uporabljate?
Za splošno uporabo imamo tudi rotvajlerje, v Sloveniji sicer samo enega ali dva. Drugače pa imamo za mamila razne lovske pasme in druge manjše pasme. Pogoj pa je, da je pes res nor na plen, da ima res močno razvit plenilski nagon.
So vaši psi nevarni, če nimajo nagobčnika?
Niso ravno za božanje. Navezani so na svojega gospodarja in naučeni, da ne dovolijo, da kdo prihaja zraven. Tako da nikoli ne priporočam, da prihajajo službenega psa božat.
Do katerega leta psi še zmorejo opravljati svoje delo?
Ocenjujemo po tem, kako se pes počuti. Imeli smo tudi enajst let in pol starega psa in je še delal. Imel je sicer določene omejitve, ni bil več tako agilen kot mladi psi. Malo je tudi krize, psov ni, tako da se je delovno obdobje malo podaljšalo, nekako do enajstega leta.
Kaj se zgodi s psom, ko ni več sposoben delati, je pa še vedno v dobri kondiciji za hišnega ljubljenčka?
Če ima vodnik možnost oziroma če ima prostor doma, ga vzame k sebi. V nasprotnem primeru pa gre za simbolično ceno h komu drugemu. Navadno se da oglas na internet in se psa proda za simbolično ceno - ker policija ne sme podarjati stvari.
Ste v vseh letih službovanja v policiji kdaj ostali s psom prijatelj do konca?
To je moj tretji pes in vse tri sem pripeljal do upokojitve.
Se vam je kakšna akcija vtisnila v spomin?
Akcij je bilo precej ... Ena takih je bila pred leti v Portorožu. Napadli so taksista. Mi smo prišli na pomoč. Ljudje okrog niso vedeli, za kaj gre, in so mislili, da mi trpinčimo tega človeka in so nas začeli napadati. Hvala bogu, da smo imeli službenega psa s sabo. Takrat sem mu snel nagobčnik, tako da nihče ni prišel zraven do prihoda drugih patrulj.
Vas je kdaj pes razočaral?
Ne, nikoli.
Imate kdaj pri delu težave. Se zgodi, da se psu ne da delati?
Seveda, saj pes je živo bitje, tako kot smo mi. Saj se tudi nam ne da delati. Je pa tako, da moraš biti zelo dosleden, ker pes zna zelo lepo izkoristiti naše napake in potem moraš vlagati veliko truda, da ga spraviš spet v stanje, kot je bilo.
Policist vodnik ima vedno le enega psa. Sta z vašim psom nerazdružljiv par tudi zunaj delovnega časa?
Vsekakor. Včasih je bilo to malo drugače. Zdaj, odkar so se ustanovile te enote, so psi v enotah. Včasih smo sami skrbeli za njih, dve uri na dan so nam priznali za oskrbo psa, tako da smo bili resnično vsakodnevno v stiku s svojim psom. Zdaj tega več ni. Zdaj si s psom na terenu, ko si v službi. Drugače pa vse te pse oskrbi dežurni, ki je zjutraj v službi.
Kaj bi rekli, če potegnete črto pod deset let dela koprske enote vodnikov policijskih psov?
Stvari se zelo spreminjajo, zdaj so nas začeli tudi malo bolj ceniti, od policistov do občanov. Bolj smo vidni, ker nas je več. Ugotovili so, da je pes res zelo, zelo dober pripomoček.
Za konec - kaj bi rekli tistim, ki imajo pse spuščene in se z njimi kar tako sprehajajo?
Vsakemu svetujem, naj ima svojega psa vsakič na povodcu, ker nobenemu psu ne moremo stoodstotno verjeti, tudi če je naredil izpit najvišje stopnje. Tveganje je vedno. Če ne z njegove strani, pa z druge. Potem lahko pride do nevšečnosti, prerekanja, poškodbe psov, mandatnih kazni z naše strani. Sicer opozarjamo, kolikor se le da in smo tudi aktivni pri kinoloških društvih, društvu proti mučenju živali in tako naprej.

Celotnemu pogovoru v oddaji Živalski blues, ki je na sporedu vsako sredo ob 10.00 na Radiu Koper, lahko prisluhnete spodaj.