Takrat hibernirajo. V naših podnebnih razmerah je to oktobra. Takrat vidimo vedno manj dvoživk, tako v vodi, kot tudi ob njih. Najprej izginejo krastače in rjave žabe, te gredo že zgodaj iz vode. Potem iščejo hrano in se hranijo po travnikih in gozdovih.

V tem času si rjave žabe in krastače najdejo zatočišča na kopnem, po navadi pod kakšnimi štori, naravnimi luknjami, kakšno luknjo si lahko krastača tudi sama izkoplje in tam prezimi.

V času mirovanja porabijo zelo malo energije
Zelene žabe prezimijo v vodi, običajno na dnu ribnika in mlak. Zarijejo se v mulj, kjer prezimijo. V tem času se njihov metabolizem zelo umiri, še vedno pa dihajo skozi kožo, kajti vemo, da dvoživke lahko dihajo skozi kožo ali skozi pljuča. V času mirovanja porabijo zelo malo energije, spomladi potem zopet pridejo na površje. Jeseni najdlje vidimo mlade žabe. Zakaj? Le-te, ki so prišle iz jajčec poleti, rabijo dlje časa, da dobijo dovolj energije, da potem preživijo zimo.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.