Eden izmed nosorogov, ki je bil na robu izumrtja, je bil južni beli nosorog, ki pa ga je okoljevarstvenikom z različnimi programi uspelo rešiti in njegovo število zvišati na okrog 20 tisoč. K temu so pripomogli tudi v živalskem vrtu v Salzburgu.

Težki tudi do tri tone
Nosoroge odlikujeta velikost in teža, največja vrsta nosorogov so prav beli ali širokousti nosorogi. Težki so tudi do tri tone, v navalu jeze bi lahko z lahkoto poteptali vse okoli sebe. "Odvisno je od značaja. Naši so zelo miroljubni, z njimi lahko delamo, ni težav. Ob hladnem vremenu so v glavnem noter, posebej, če sneži. Gredo pa za kratek čas ven jest. Takrat jim počistimo hlev," je povedala Roswitha Schmutz, oskrbnica živali v živalskem vrtu Salzburg.

V živalskem vrtu ponosni na naraščaj
Nosorogi imajo v živalskem vrtu v Salzburgu prav posrečene sostanovalce. "Nosorogi si prostor delijo z lemurji, ki skačejo tukaj naokoli. Zelo dobro se razumejo. Skačejo tudi na nosoroge in se z njimi igrajo. Zelo dobro je," je nadaljevala Schmutzova in poudarila, da sta še posebej pomembna nosorogova mladiča. "Precej redko je, da se v živalskem vrtu skotijo nosorogi. Zelo smo veseli. Čudovito doživetje! Živali so prišle na svet z lahkoto. Nismo pomagali, bili pa smo pripravljeni, če bi šlo kaj narobe," je povedala in o prihodnosti mladičev sklenila: "Težava je v tem, da sta oba mladiča samca in da prej ali slej se ne bosta več tako dobro razumela. Takrat bomo morali razmisliti, kaj storiti."

"Naša mladička bosta v okviru evropskega vzrejnega programa za ogrožene vrste poslana v druge živalske vrtove. Nosita pomembne gene, saj sta njuni mami prišli iz Afrike in imata dober genski material," je še dodala mag. Gerlinde Hillebrand.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.