Prisotnost delfinov v slovenskem morju je sicer dober znak, hkrati pa se ti morski sesalci spopadajo s številnimi grožnjami.
Prva sistematična raziskava delfinov v Sloveniji
Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 z namenom ugotoviti, ali so delfini sploh prisotni v našem morju, saj do tedaj ni bilo veliko znanega o tem, od leta 2002 pa vodi Slovenski projekt za delfine, je pojasnila aktivna članica in raziskovalka v društvu Ana Hace. Projekt predstavlja prvo dolgoročno in sistematično raziskavo delfinov v Sloveniji.
V preteklosti veliko delfinov
Na začetku so jim zlasti starejši domačini znali povedati, da je bilo v preteklosti veliko delfinov, ampak da jih ni več, medtem ko so jih ribiči občasno opažali, vendar so menili, da ne gre za kaj več kot občasne obiskovalce slovenskega morja. Takšno je bilo celo splošno mnenje biologov, ker se pač nihče ni posebej ukvarjal s tem vprašanjem, se spominja Hacetova.
V dobrih 13 letih so v društvu med drugim ugotovili stalno populacijo vrste velike pliskavke v severnem Jadranu.
Naše območje za delfine zelo pomembno
Čeprav se delfini ne zadržujejo samo v slovenskih vodah, pa je to območje zanje zelo pomembno, saj ga uporabljajo za praktično vse svoje življenjske potrebe. "Tukaj se hranijo, razmnožujejo, skrbijo za mladiče," našteva Hacetova. Največ energije v društvu namenjajo prav veliki pliskavki kot edini stalno prisotni vrsti morskih sesalcev v našem morju, a se ukvarjajo tudi z drugimi morskimi sesalci, ki zaidejo v naše morje, kot je bil pred časom primer kita grbavca, opozarja Hacetova.
Izobraževalne delavnice, predavanja za šole ...
Društvo trenutno šteje deset aktivnih članov, medtem ko število podpornih članov niha in jih je trenutno okoli 15, sicer pa gre za društvo odprtega tipa, v katerega se lahko vsakdo včlani. Poleg raziskovalne dejavnosti dajejo velik poudarek tudi izobraževanju in ozaveščanju javnosti. Tako vse leto organizirajo vrsto dogodkov, izvajajo izobraževalne delavnice, predavanja za šole itn.
Velika pliskavka zelo prilagodljiva vrsta
Kot razlaga članica društva Morigenos, je velika pliskavka sicer zelo prilagodljiva vrsta in so znane populacije, ki živijo tudi v precej degradiranih območjih, kljub temu pa je njihova prisotnost vendarle dober znak, saj gre za živali na vrhu prehranjevalne verige, njihova prisotnost pa tako kaže, da je tudi zanje še dovolj hrane oz. življa.
Delfine ogroža več dejavnikov
Delfine pri nas po njenih besedah ogroža več dejavnikov, od pomorskega prometa, zlasti v poletni sezoni, do hrupa. Prav tako so analize pokazale, da imajo delfini v slovenskem morju dokaj visoko raven PCB-jev (zelo strupenih snovi) v tolšči, kar je znak onesnaženosti okolja, poleg tega pa velike pliskavke vse težje najdejo hrano, Hacetova navaja težave populacije delfinov.
Prenova zastarelega zakona o varstvu narave?
"Mislim, da se premalo zavedamo naravnih danosti, ki jih imamo in ki jih moramo ohraniti," ocenjuje Hacetova. Med konkretnimi koraki na ravni države izpostavlja potrebo po prenovi precej zastarelega zakona o varstvu narave ter večjo skrb za morska zavarovana območja, kjer sicer predpise imamo, a bi se jih po njenem mnenju dalo bolje izvajati.