Društvo Mačja preja so maja 2013 ustanovile prostovoljke, saj pri takem številu mačk, ki jih dnevno oskrbujejo, niso več zmogle finančnega bremena. "Odločile smo se ustanoviti društvo, da bi mogoče dobile kakšne donacije, pokroviteljstvo, podpornike in člane, ki bi nam pomagali pri našem delu," je dejala Sandra Jukič Dilič iz društva Mačja preja.

Obstajajo različni miti o sterilizaciji
Društvo nemalokrat prejme klic o zavrženi in zapuščeni mački, zato najprej ljudi preusmerijo na pristojno zavetišče. "Če ni mogoče, da bi jo oni namestili, potem ena izmed naših začasnih skrbnic to muco vzame k sebi domov in zanjo poskrbi. Oskrbimo jih, steriliziramo, cepimo in jim iščemo nove domove," je poslanstvo društva opisala Jukič Diličeva, ki opaža, da število zavrženih mladičev v Sloveniji ne upada. "Tudi na veterinah povejo, da je teh muc ogromno, kot neki mačji bum. Predvsem je težava podeželje, kjer so muce nestirilizirane, ker baje nestirilizirana muca ne lovi miši, zato se potem starejše, pa tudi mlade generacije ne odločajo za sterilizacijo. Mladiče potem oddajo, pobijejo ali zavržejo."
Mačke lahko kotijo od tri- do štirikrat letno
"Doma imam sterilizirane muce, ena na žalost lovi preveč, domov prinese vse živo. Določene sterilizirane muce lovijo, določene nesterilizirane pa ne bodo lovile, ker jim to ni v naravi ali pa se jim ne da," je še dodala. Ena nesterilizirana mačka lahko sicer koti od tri- do štirikrat na leto, in sicer gre za leglo od štirih do šestih mladičev. "Mačke iz januarskega legla imajo lahko poleti že mladičke," je pojasnila Jukič Diličeva, ki v društvu nove domove išče mačkam vsem starosti, barv in velikosti. Vse so pregledane, sterilizirane in kastrirane.
V Mačkonu pomagajo prostoživečim mačkam
Tako kot v Mačji preji domove zapuščenim oziroma zavrženim mačkam iščejo tudi v Mačkonu, društvu za pomoč živalim južne Primorske s sedežem v Ankaranu. Ukvarjajo se predvsem s prostoživečimi mačkami. "Opazimo vsako sestradano mačko, malo jo opazujemo, nastavimo hrano. Po navadi vidimo, da ni sama, čez čas pripelje svoje kolege, včasih celo legla - in tako se po navadi začne. Velikokrat pa nas tudi ljudje obvestijo o določeni težavi, po navadi v njihovi okolici," je dejala Iris Pahor iz društva Mačkon in poudarila, da ljudem stroški sterilizacije in kastracije povzročajo preveliko finančno breme, zato se zanje ne odločajo in tako ne pripomorejo k reševanju problematike. Društvo se sicer v večjem delu financira samo (iz članarin) in iz donacij.

"Večkrat poudarimo, da je problematika večplastna zadeva: na eni strani so ljudje in njihovo neodgovorno skrbništvo. Največ težav izhaja iz tu, saj ljudje svojih živali ne sterilizirajo in kastrirajo ter jih puščajo prosto naokoli. To razumemo, saj gre večinoma za hiše z vrtovi, od teh ljudi ne pričakujemo, da bodo zapirali živali za štiri stene, a morali bi poskrbeti za sterilizacije in kastracije," je še dodala Pahorjeva.