V Afriki vsako leto ubijejo okrog 30 tisoč slonov zaradi njihovih oklov in s tem poskušajo zadovoljiti potrebe po slonovini v Aziji. Tam jih tudi oblikujejo v kipce in nakit. Na črni celini naj bi sicer še vedno živelo okoli 470 tisoč slonov, kar pa je milijon manj kot pred enim stoletjem.

V Hongkongu kot enem izmed največjih trgovskih in finančnih središč v Aziji je trgovanje s slonovino v polnem razmahu. Povpraševanje po slonovini na Kitajskem se je od leta 2010 celo potrojilo, kar vodi v vse obsežnejše in nevzdržno pobijanje živali.

S povpraševanjem se je močno dvignila tudi cena neobdelane slonovine, ki je na Kitajskem leta 2010 znašala približno 500 evrov na kilogram, danes že 1.500 evrov.

Pomemben mejnik pri ohranjanju slonov
"Odločitev izvršnega direktorja Hongkonga Leunga Čun Jinga, ki je napovedal boj zoper trgovanje s slonovino, predstavlja velikanski korak proti izkoreninjenju tega problema in pomemben mejnik za ohranitev slonov," je povedal Gavin Edwards, direktor za ohranjanje živalskih vrst pri hongkonški veji WWF-ja. Dodal je: "Tu ne gre več za vprašanje, ali je prepoved potrebna. Zdaj se lahko osredotočamo le še na to, kdaj in kako bomo odpravili trgovanje s slonovino." Že septembra lani so se sicer ZDA in Kitajska, ki sta dva največja trga za preprodajo slonovih oklov, dogovorile, da bodo skupaj skušale doseči popolno prepoved trgovine s slonovino.

Odjemalci predvsem iz Kitajske
Leung je v svojem letnem nagovoru izrazil zaskrbljenost nad divjim lovom slonov v Afriki in od vlade zahteval, naj premisli, kako bi implementirala ustrezne ukrepe, kot so spreminjanje in sprejemanje nove zakonodaje, s katero bi v celoti prepovedali trgovino s slonovino. Po poročanju tamkajšnjih medijev naj bi izdatno povečali tudi kazni. Odjemalci prihajajo predvsem iz Kitajske in Tajske, kjer zakonska luknja trgovcem omogoča, da prepovedano slonovino prodajajo tudi turistom. WWF sicer že vrsto let poudarja, da pri zaščiti ogroženih živali vsakič znova odpovejo odločilne države.

Julija lani so zapisali, da naj bi bile razmere še posebej kritične v Vietnamu, kjer je trgovina z nosorogovimi rogovi v razcvetu. Divjega lova pa se vse bolj poslužujejo tudi kriminalne združbe in uporniške milice, ki na ta način financirajo svoje dejavnosti.

V Mozambiku ubili skoraj polovico slonov
Izsledki raziskave, ki jo je podprla tudi mozambiška vlada, so pokazali 48-odstotni upad števila slonov. Od 20 tisočih jih je ostalo le še 10.300. Najbolj prizadet je odročni severni del Mozambika, kjer naj bi po podatkih nevladnega ameriškega konservatorija za divjino (WCS) divji lovci ubili kar 95 odstotkov vseh ubitih slonov. "Največja težava je v vladanju. Sever je bil vselej odročen in slabo voden predel, z veliko mero korupcije," je povedal Alastair Nelson, direktor WCS-ja v Mozambiku, ki upravlja rezervat Niassa.