Zato se je že kar nekaj ljudi odločilo, da tem živalim priskočijo na pomoč, med njimi je tudi Društvo pasjih brezdomcev. "Pasji brezdomci smo druščina ljubiteljev živali, ljubiteljev psov, ki pomagamo brezdomcem oziroma zapuščenim psom," je dejala članica društva, Nuša Skala.

V društvu so se osredotočili, da pomagajo predvsem na področju Bosne in v Srbiji, kjer so zares katastrofalne razmere. "Enkrat sem delala za televizijo prispevek na Kosovu in ko sem videla, da to ni primerljivo s Slovenijo, sem se odločila, da pomagam," je dodala in poudarila, da se javlja vse več ljudi, ki so v svoj dom pripravljeni sprejeti pse z ulice oziroma t. i. azilov smrti.
Psi se v ogradah jedo med seboj
Razmere na Balkanu so katastrofalne. "Kdor še ni bil tam, si ne more predstavljati, kajti to je v primerjavi s Slovenijo kot dan in noč. Marsikdo nas obtožuje, zakaj pomagamo dol, če je že v Sloveniji toliko zapuščenih psov. Ampak naša zavetišča so v bistvu hoteli v primerjavi s tistim tam. Psov je na ulicah veliko, mi hodimo v mesto Prijedor v Bosni. Tam občina plačuje komunalnim delavcem, da pobirajo pse po ulici in jih vozijo na sredino smetišča, to je približno 8 x 8 ograda, kjer je zaprtih skupaj tudi po sto psov. Od mladih do starejših psov. Ti psi so shirani in se dobesedno jedo med sabo," je pojasnila Skala.
Društvo za nesrečne pse rešilna bilka
V društvu si prizadevajo rešiti čim več psov s tega področja, a vsem ponuditi lepšo prihodnost je misija nemogoče. "Marsikdo pravi, da je to kaplja v morje. Par jih pripeljemo, čeprav je to za dušo že zelo veliko. Počutiš se bolje za tistih par. Tistega psa, ki ga rešiš, to njemu pomeni življenje," je dejala in obrazložila, kako poteka postopek prevoza psov v Slovenijo: "Mi gremo v azil, kjer dobimo pogodbo, kot da bi prišli v slovensko zavetišče. Pes mora biti prej cepljen proti steklini za prevoz v Slovenijo. Dobi bosanski potni list in certifikat, to je pa potrdilo veterinarske inšpekcije, da je pes legalno prepeljan. S temi dokumenti pridemo v Slovenijo, kjer se potem pes vpiše v slovenski register."

Veseli, da so se odločili za posvojitev
V Sloveniji je kar nekaj ljudi, ki so pripravljeni v svoje domove sprejeti pse iz 'azila smrti'. Med njimi je tudi Sandra Fišer, ki se je odločila novo priložnost za lepo življenje ponuditi psu Twixu. "Midva sva se odločila, da bova rešila enega psa. Videla sva na društvu Pasjih brezdomcev, da Twix išče dom. Drugi dan smo se dogovorili, da ga prideva pogledat in je bil res ubog. Povsem shiran, žalosten, prestrašen, seveda sva se odločila, da mu pomagava. Pozneje se je izkazalo, da je to res čudovit kuža z veliko energije, celo hiperaktiven. Trajalo je kak mesec, dva, tri, da smo ga spravili k sebi, ampak načeloma nama ni žal. Zelo sva srečna, da sva naredila ta korak, saj je tudi kuža dobil novo priložnost za lepo življenje," je povedala, Nejc Kukovič je dodal: "Vizualno, tudi karakter se mu je spremenil. Bil je zelo prestrašen, zavračal je stik z ljudmi, z drugimi psi. Ko smo v parku vsakodnevno na sprehodu, je to čisto drug pes."
Vsak pes lahko postane srečen
Posvojitelji nikoli ne vedo, kakšnega psa bodo dobili, saj imajo vsi bolj ali manj le slabe izkušnje iz preteklosti. A zagotovo so za ponujeno novo priložnost izjemno hvaležni. "Zagotovo naju je bilo malo strah. Če vzameš psa, ki ni v najboljšem zdravstvenem stanju, obstaja tveganje, da se bo mogoče zgodilo najhuje. Največ daš od sebe. Njegovo psihično stanje ni bilo na ravni mladička, saj se je res bal vsakega novega prostora, bal se je moških, bal se je moje roke. Z delom lahko v enem mesecu vsakega psa spremeniš v srečnega psa," je še povedala Fišerjeva.
Ljudje nudijo tudi začasno bivališče
Ob tistih, ki psom ponudijo stalen dom, pa obstajajo tudi tisti, ki jim ponudijo začasno bivališče, kjer se pes socializira in pripravi na posvojitev. "V Sloveniji je dobro poskrbljeno za te pse. A ko sem spoznala Nušo iz Pasjih brezdomcev, sem videla, da je v Bosni problematika teh brezdomnih psov kar huda; da so psi zelo trpinčeni, tako kot v marsikaterih drugih državah, kot so Romunija, Slovaška in Poljska. S partnerjem sva se odločila, da najprej vzameva 'začasnika', da vidiva, če je to sploh za naju. Psi se nama tam zelo smilijo in sva rekla, da bova poskusila. Na Vikija sva se zelo navezala, tudi on se je na nas zelo navezal. Imel je tudi ločitveno tesnobo, drug na drugega smo se zelo navezali. To ni pes, to je družinski član. Viki je 1A, res," je priznala Ines Kralj.
Sreča, ko pes dobi primerne skrbnike
Podobno izkušnjo ima tudi Džuro Kljajič. "Nuša nas je poklicala enkrat pozno zvečer, če lahko pripelje psa. Rekli smo, da lahko. Psička je prišla v slabem stanju, umazana, lačna, žalostna, izgubljena. Potem pa smo se začeli spoznavati, začeli smo se navajati drug na drugega, tudi na preostale kužke, ki jih imamo doma. Nato je šlo pa vse vedno na bolje. Zdaj je postala tako lepa in srčkana, kot je," je dejal in poudaril, da je bil izjemno vesel, ko je dobila krasen stalni dom: "Presrečen sem, da je dobila lep dom in da je vesela. Da takole lepo skrbijo zanjo. Srečen sem!"