National Geographic je namreč objavil zgodbo o slovenskem "samorogu", živali, ki se je ponašala samo z enim rogom. Zdaj žal ne živi več, saj so njegovo posebnost odkrili šele po tem, ko so ga lovci ustrelili. Pristnost rogovja (ali, natančneje, zgolj enega roga) je za revijo potrdil slovenski strokovnjak za divjad, dr. Boštjan Pokorny, ki se na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje posveča raziskavam na področju ekologije, s poudarkom na onesnaženosti okolja, ekologiji prostoživečih živali in upravljanju s populacijami divjadi.

Pokorny je v pogovoru za MMC pojasnil, da se že več let intenzivno ukvarja z raziskavami srnjadi, zato so ga ob najdbi kontaktirali iz revije National Geographic, saj so želeli njegovo mnenje o živali. Tisti, ki so srnjaka uplenili, so namreč fotografijo živali poslali reviji, saj se jim je zdela zanimiva, podobnega mnenja pa so bili tudi pri reviji, ki so nato za strokovno stališče poklicali še njega. Skrbelo jih je namreč, da ne bi bila fotografija fotomontaža, kar je Pokorny hitro ovrgel.

Normalen srnjak - a z le enim rogom
"Šlo je za srnjaka, torej člana družine jelenov, ki pa je tudi samostojna podvrsta," pojasnjuje. O srnjaku samem Pokornyju ni veliko znanega: "Uplenjen je bil v Sloveniji, nekje na Savinjsko-Kozjanskem območju. Ne vem točno, kje, vem le, da je bilo nekje v bližini Celja."

"Videti je bil normalno razvit, brez kakšnih drugih posebnosti," še pravi Pokorny in dodaja, da je bilo srnjakovo starost težko ocenjevati, saj bi za vsaj približno oceno moral osebno pregledati zobovje živali, je pa jasno, da ni šlo za mlado žival. Starost divjadi je že sicer težko oceniti, pravi - z gotovostjo bi lahko starost poznali le, če bi žival spremljali že, ko je bil mladič, poudarja strokovnjak.

Za samce divjadi je sicer značilno, da jim rogovje enkrat na leto odpade (ostane le nastavek, ki je del lobanje), se pa pri srnjakih pogosto zgodi, da se eden poškoduje in odpade že prej, zato, kot pravi Pokorny, srnjaka samo z enim rogom ni tako težko opaziti.

Poškodba lobanje pustila posledice: zraščena nastavka za rogova
Je pa ta primer bolj nenavaden predvsem zato, ker je imel srnjak oba rogova zraščena: "Kolikor lahko razberemo iz morfologije oz. strukture kosti, sta se rogova zrasla." Čeprav je težko ocenjevati, kaj bi lahko bil vzrok taki zraščenosti, Pokorny predvideva, da je imela žival v zgodnjem obdobju rasti poškodovano lobanjo, zaradi česar sta se nastavka rogov zrasla in tako je nastala taka oblika roga.

Zelo velika verjetnost je, da je slovenski "samorog", kot so ga poimenovali pri National Geographicu, to postal le zaradi spleta okoliščin - kolikor jim je uspelo ugotoviti, namreč ni šlo za kakšno gensko mutacijo. Čeprav takšnega primera še ni bilo, pa podobne poškodbe - na primer poškodbe čeljusti - niso redkost, še pravi raziskovalec, ki se že vrsto let ukvarja tudi s preučevanjem čeljusti. "V tem primeru skoraj zagotovo ni šlo za genske spremembe," še poudarja strokovnjak.

Ob tem Pokorny zavrača idejo, da bi bil srnjak genetsko drugačen od preostalih svoje vrste: "Ni niti strahu niti veselja, da bi se iz njega z evolucijo razvili samorogi."

Odstrel živali z deformacijo je povsem legitimen
Medtem so se sicer že pojavile kritike (za zdaj neznanega) lovca, ki je že skoraj slavnega srnjaka ustrelil, češ da gre za redko žival, ki bi jo morali opazovati v njegovem življenjskem okolju. Pokorny poudarja, da lovci redno spremljajo živali v svojem okolišu in opazijo vsako posebnost. "Je povsem legitimno, da lovci odstrelijo toliko živali, kot jih pač lahko," poudarja, saj v tem primeru ne delamo naravi nobene posebne škode - ne zaviramo evolucije ali česa podobnega. Gre namreč le za deformacije. "Tu je odločitev precej odvisna od vsakega posameznika: nekateri bi tako žival želeli imeti, drugi bi jo želeli opazovati v naravi," še pravi.