Teh je več tisoč. Samo v Ljubljani jih v manjših kolonijah živi do 10 tisoč. V prihodnjih nekaj mesecih, statistično je največji "mačji naval" maja in junija, jih bo gotovo nekaj deset, nekaj sto več. Sezona parjenja namreč traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni, zato se bodo že kmalu pokazali rezultati mačje ljubezni.
Sterilizacija mačke je kirurški poseg, s katerim se samici odstranijo jajčniki in s tem preprečijo nadaljnji reproduktivni cikli mačke.
Kaj je kastracija?
Kastracija mačka je kirurški poseg z namenom odstranitve moške spolne žleze – mod.
Veterinarji ugotavljajo, da se lastniki pogosteje odločajo za sterilizacije mačk kot pa za kastracije samcev.
So manj opazne kot psi, a to ne pomeni, da jih ni
Težava nikogaršnjih mačk je v mestu večji kot na deželi. Srečamo jih lahko povsod - v parkih, med bloki, v zapuščenih kleteh in garažah, med smetnjaki. Ker imajo slabe izkušnje, se ljudi večinoma izogibajo, zato je težko reči, koliko jih je v resnici. Čeprav se v okolju, v katerem prebivajo, precej dobro znajdejo, pa je njihovo preživetje še vedno prepogosto odvisno od ljudi. Ozaveščenost glede te problematike je v zadnjih letih vse boljša, a da bi našli rešitev, bo moralo preteči še kar nekaj vode. Kaj lahko storimo? Zelo pomembno je, da preden se odločimo, da bomo mačjo princeso ali princa pripeljali v svoj dom, o tem zelo dobro premislimo.
Mačka lahko živi tudi 15 in več let, zato moramo biti prepričani o tem, da bomo ves ta čas skrbeli zanjo - tudi po tem, ko bo starejša in bo potrebovala več pozornosti, bolj kakovostno hrano ter oskrbo in ob morebitni bolezni tudi veterinarsko oskrbo.
Sterilizirajte in kastrirajte!
V Sloveniji je vsako leto zavrženih nekaj tisoč mačk. Težava velikega števila nezaželenih in zavrženih živali je večje iz leta v leto. Ena sama mačja samica namreč lahko v idealnih pogojih v sedmih letih skupaj s svojimi potomci na svet spravi do 420 tisoč mačk. Raziskave kažejo, da od 80 do 90 odstotkov mladičev prostoživečih mačk ne dočaka niti enega leta starosti. Zato si društva, zavetišča, posamezniki in veterinarji prizadevajo, da bi se lastniki pogosteje odločali za sterilizacijo in kastracijo. Tako bi bilo manj mladičev, ki bi imeli več možnosti, da najdejo primerne posvojitelje, in ne bi končali v zavetiščih, ki so že tradicionalno prepolna brezdomnih živali. Postopka sta enostavna, mački odstranijo jajčnike, mačku moda.
Predrag "špas", ki si ga ne morem privoščiti ...
... je eden pogostejših argumentov proti. A je cena posega precej nižja od stroškov oskrbe mačjega legla ali stroškov veterinarske oskrbe povoženega kosmatinca. Sterilizirane in kastrirane živali so več doma, ne potepajo se naokoli, saj jih ne kliče paritveni nagon. Manj pogosto se pretepajo, samci navadno manj označujejo svoj teren. Poleg tega jih s posegoma zavarujemo pred smrtno nevarnima spolno prenosljivima boleznima - mačjim aidsom in levkozo, ki se najpogosteje prenašata prav s parjenjem in pretepanjem. Sterilizirane oziroma kastrirane živali imajo tudi dokazano daljšo življenjsko dobo. V korist posegoma govori tudi to, da je pri mačkah, ki jih steriliziramo pred prvo gonitvijo, precej manjše tveganje, da zbolijo zaradi raka na jajčnikih, maternici in mlečnih žlezah, pri kastriranih samcih pa zaradi raka na prostati in modih.
V Multimedijskem centru RTV Slovenija smo obiskali zavetišče za zapuščene živali Horjul, kjer smo preverili, kako se spopadajo s problematiko prevelikega števila prostoživečih mačk. Prav tako smo poiskali tudi odgovore na vprašanja glede kastracije in sterilizacije mačk. Več v videoprispevku pod člankom.
Kastriran maček "ni več maček"
Da in ne, bi lahko rekli. Maček s kastracijo res izgubi vse tisto, kar ga je delalo samca. A so po drugi strani posledice, ki jih ta prinaša za njegovo vedenje in zdravstveno stanje, tako koristne, da stroka kastracijo svetuje. Kastriran maček bo obdržal vse, kar je v njem mačjega. Le manj mu bo do tega, da bi se pretepal z drugimi samci, verjetno bo prenehal markirati in, kar je najpomembneje, ne bo več dvoril in ustvarjal novega zaroda. Če je bil pred posegom "lovec", bo to ostal tudi po njem.
Brez prostovoljcev ne gre
Utopično bi bilo pričakovati, da bi lahko čez noč zaprli zavetišča, ker bi zmanjkalo brezdomnih živali. Za zdaj nič ne kaže, da bi ostali brez dela. Nasprotno, živali in dela v zavetiščih je preveč. Zato je vsak dodaten par rok zelo dobrodošel in brez prostovoljcev ne gre. Na vprašanje, kaj je tisto, kar jim vedno pride prav, Polona Samec iz zavetišča Horjul odgovarja: "Vedno potrebujemo ljudi, ki sosedom, znancem in prijateljem povedo, da nekaj delajo narobe, če delajo narobe. Vedno potrebujemo odeje, rjuhe, brisače, igrače - vse tisto, kar potrebujeta vaša mačka in pes, potrebujeta tudi pes in mačka v zavetišču."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje