Čeprav se je v zadnjem desetletju število lačnih ust po svetu zmanjšalo za več kot 100 milijonov, pa je lačnih še vedno več kot 805 milijonov ljudi, to je vsak deveti prebivalec Zemlje. Zaradi podhranjenosti ima kar 26 odstotkov otrok na svetu zastoj v rasti, dve milijardi ljudi pa trpi zaradi ene ali več prehranskih pomanjkljivosti, saj ne jedo dovolj raznolike hrane, bogate s proteini, minerali in vitamini. Zaradi podhranjenosti na leto umreta dva milijona otrok.

Kar 70 odstotkov ljudi, ki se spopadajo s pomanjkanjem hrane, živi v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu, medtem pa se v razvitem svetu pojavlja vprašanje odvečne in zavržene hrane, s katero bi lahko brez težav nahranili čisto vsa lačna usta. Na svetu vsako leto pridelamo štiri milijarde ton hrane, tretjina te hrane, kar 1,5 milijarde ton, pa konča v smeteh.

V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec odvrže 82 kilogramov hrane
Samo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada vsak prebivalec v povprečju odvrže kar 82 kilogramov hrane na leto. V letu 2011 je bilo tako v Sloveniji kar 168.000 ton odpadne hrane, po drugi strani pa tudi pri nas nakup hrane za marsikoga že predstavlja veliko finančno breme. Kar četrtina odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, zato nacionalni inštitut za javno zdravje in ministrstvo za zdravje gospodinjstva pozivata, naj zavržejo čim manj hrane in naj "ostanki hrane ne postanejo zavržena priložnost".

Tudi v društvu Ekologi brez meja vabijo vse Slovence in Slovenke, naj se jim pridružijo v akciji "Volk sit, koza cela - Za Slovenijo brez zavržene hrane", kjer bodo od 3. novembra dalje vsem gospodinjstvom ponudili spletni dnevnik za spremljanje zavržene hrane in jim pozneje ponudili orodja, s katerimi se lahko izognemo zavrženi hrani. Med njimi bodo predlog jedilnika, nakupovalnega listka, navodila za pravilno shranjevanje živil in odlaganje zavržkov.

Reševanja presežkov hrane, ki bi sicer končala v smeteh, pa se je na svoj način lotilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, ki spodbuja donatorstvo. Tako je država odobrila donacije jabolk krajevnih pridelovalcev humanitarnim organizacijam in ustanovam, kot so vrtci, šole in domovi za ostarele.

FAO izpostavlja pomen družinskih kmetij
Letošnji svetovni dan hrane, ki so ga Združeni narodi razglasili 16. oktobra 1976, sicer poteka pod geslom "Družinsko kmetovanje: Nahranimo svet, skrbimo za planet". Glavni namen letošnjega dneva hrane je ozaveščanje svetovne in domače javnosti, da po svetu še vedno živi ogromno ljudi v pomanjkanju te osnovne dobrine, Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) pa ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarja pomen družinskih kmetij, saj na njih temelji prehranska oskrba v revnih predelih sveta.

Organizacija za hrano in kmetijstvo je sporočila, da je na svetu skoraj 570 milijonov kmetij, od tega je več kot 500 milijonov družinskih kmetij, 475 milijonov pa takih, ki obsegajo nekaj manj kot dva hektarja. Družinske kmetije so odgovorne za pridelavo večine svetovne hrane in so zato izjemnega pomena za trajnosten ekonomski, okoljski in socialni razvoj. Njihova vloga je ključna pri zagotavljanju prehranske varnosti, pri izkoreninjanju lakote in podhranjenosti ter pri izboljšanju življenjskih razmer, upravljanju naravnih virov in varstvu okolja. Spodbujajo tudi trajnostni razvoj, še posebej na podeželju.

Družinske kmetije zato potrebujejo spodbudno okolje, ki jim bo omogočalo razvoj in vlaganje v inovativnost, da bodo bolj pripravljene na finančna in druga tveganja. Proces uvajanja inovacij mora biti prilagojen sistemu družinskega kmetovanja in tako pri družinskem upravljanju upoštevati razlike med spoloma in medgeneracijske razlike.

Zaradi bogatih žetev se nižajo cene hrane
Problem, na katerega je ob svetovnem dnevu hrane treba opozoriti, je tudi nižanje cen hrane. Bogate žetve in velike zaloge hrane znižujejo svetovne cene hrane na najnižje ravni v zadnjih 15 letih. Cene hrane so tako septembra upadle že šesti mesec zapored, na letni ravni pa so se znižale za šest odstotkov. Z novim padcem cen hrane je prišlo do najdaljšega obdobja zaporednega upada po koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja, kjer so na škodi predvsem kmetovalci in poljedelci. Najbolj so se pocenili sladkor in mlečni izdelki, sledijo pa žita in olje, meso pa še vedno ostaja drago. Cene mesa so bile v letni primerjavi prejšnji mesec višje kar za 11,6 odstotka.

V organizaciji FAO so izrazili tudi zaskrbljenost nad posledicami epidemije smrtonosne hemoragične mrzlice ebole, ki se že pozna na delovanju trgov in škodi kmetijskim dejavnostim v zahodni Afriki. Zaradi virusa je načeta tudi prehranska varnost.