Tla nastajajo zelo počasi. Da iz kamnine nastane 1 cm tal, traja približno od 2 do 5 tisoč let. Tla so ključna za naše preživetje in obenem eden najbolj ogroženih naravnih virov.

Zakaj v Sloveniji nimamo bolj kakovostne zemlje?

Na to, kakšna tla imamo v Sloveniji, vplivajo tlotvorni dejavniki. "To so matična podlaga, torej kamnina, na kateri tla nastajajo, reliefne značilnosti, podnebje, organizmi in čas. Slovenija leži na geološko mladem območju, kjer je stik tal in kamnine blizu površja, zato je vpliv kamnin na lastnosti tal bistven. Prav tako je zelo pomemben relief, ki je v Sloveniji zelo razgiban. Ta vpliva predvsem na globino tal, bolj kot je relief strm, intenzivnejša je erozija in bolj plitva so tla," razloži prof. dr. Helena Grčman z Biotehniške fakultete v Ljubljani. In dodaja, da le 10 odstotkov ozemlja Slovenije leži v ravnini.

Prav na rečnih ravnicah najdemo najkakovostnejša tla v Sloveniji, na primer dolina Save, Savinjska dolina, Dravsko in Mursko polje. Predvsem za poljedelsko rabo je pomembno, da so tla dovolj globoka. "Vsaj 50 cm, optimalno pa je več kot 70 cm, da je zaloga vode v tleh dovolj velika. V obdobju, ko ni padavin, se zgornje plasti tal vlažijo z vodo od spodaj – zaradi kapilarnega dviga. Če so tla zelo plitva – manj kot 30 cm, so primerna le za travinje in gozd," pojasni. Globoka tla pa niso pomembna samo zaradi pridelave hrane. Kot poudarja sogovorica, "na 1 hektar globokih tal lahko pridelamo pšenice za 50 ljudi, za prav toliko ljudi pa se tudi pretoči padavin v podzemno vodo. Če tla pozidamo, izgubimo vse to."

Na leto v svetu izgubimo 12 milijonov hektarjev rodovitne zemlje

"Vzrok za izgubo je degradacija tal. Degradacija tal je, zelo na splošno povedano, preprečevanje ali omejevanje, da bi tla opravljala svoje funkcije oziroma storitve," razloži dr. Blaž Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani. Degradacijo tal razdelimo na tri skupine: vodno in vetrno erozijo, slabšanje lastnosti tal, kot so onesnaževanje, zaslanjevanje, zastajanje vode, tretja, ki je po mnenju Repeta pogosto najbolj problematična, pa je pozidava, ki pomeni popolno uničenje. "Med vsemi oblikami degradacije je v Sloveniji prav pozidava najbolj pereča in problematična oblika degradacije zaradi naše majhnosti, razgibanosti površja, plitvih tal in posledično skromnih naravnih virov za pridelavo hrane."

Razsežnosti problema je pokazal skozi številke: "V zadnjih 20 letih smo pozidali nekaj manj kot 11 hektarov na dan in več kot polovica od tega so bile kmetijske površine. Pozidava je izrazito razpršena, ne izkoriščamo že pozidanih površin, uporabljamo najprimernejša, ravninska območja, velikokrat tudi na vodovarstvenih območjih. Popolnoma jasno je, da potrebujemo prometnice, parcele za obrtne cone in industrijo ter območja za poselitev. In zato je potreben prostor. Vendar, kakšen oziroma kateri? Z vidika hitrega zaslužka je najprimernejši prav kmetijski prostor, saj so naša najboljša kmetijska tla hkrati tudi najcenejša za gradnjo." In dodaja, da sta voda in zrak skupno dobro, tla pa so del zemljišč, ki imajo lastnika. "In na svojem, pač lahko počnemo skoraj kar koli ali tudi dobro skrijemo."

V eni čajni žlički rodovitnih tal je lahko več živih organizmov, kot je ljudi

Tla so tudi izjemno bogat življenjski prostor. "90 % organizmov bodisi živi ali pa del življenja preživi v tleh. Tukaj govorim tudi o različnih pajkih, pršicah, žuželkah, ki imajo različne cikle, vezane tudi tla," nam razloži dr. Marjetka Suhadolc z Biotehniške fakultete, medtem ko iz gozdnih tal odvzema vzorce za laboratorijsko analizo. Čeprav je raznovrstnost življenja v tleh pogosto večja kot nad tlemi na istem območju, je življenje v tleh za raziskovalce še vedno velika uganka, saj poznajo samo en odstotek organizmov, ki živijo v tleh. Ker so tla tako zapleten ekosistem, je take pogoje v laboratoriju skoraj nemogoče poustvariti.

Znano pa je, da organizmi v tleh opravljajo številne funkcije, ki omogočajo življenje na Zemlji. "Vključeni so v razgradnjo organskih ostankov. Pri razgradnji organskih ostankov se sproščajo hranila, ki so ključna za rastline. Pomembna je tudi njihova aktivna vloga, recimo fiksatorskih bakterij, ker vežejo dušik iz zraka, ga naredijo dostopnega za rastline, kar je zelo pomembno, ker je to energetsko zelo zahteven proces. Recimo glive so sposobne raztapljati, sproščati kisline in raztapljati kamnino in na ta način črpajo elemente, ki jih sicer v tleh lahko primanjkuje, recimo fosfor, železo," našteva.