Uničen pridelek v Dupljah. Foto: Neurje.si/Janez Dolinar
Uničen pridelek v Dupljah. Foto: Neurje.si/Janez Dolinar

Ker so se že kazali znaki suše, so se na Gorenjskem veselili za torek napovedanih padavin, a je nato toča, ki je tudi v velikosti oreha padala v več pasovih na širšem območju Gorenjske, presenetila vse. "Škoda je precejšnja tudi zato, ker smo bili lani priča izjemni suši in so se vse zaloge krme porabile. K sreči smo imeli letos izredno dober prvi odkos, ampak zdaj nas je pa to udarilo," je dejal Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj.

Danes dobivajo na kmetijsko-gozdarski zavod precej klicev, kmetje iščejo nasvete, kako ustrezno ukrepati, zato so z dopusta vpoklicali tudi nekatere sodelavke zavoda, je povedal Golc. Glede ravnanja pridelovalcev pa je dejal, da je trenutno najslabše, če kmetje oz. vrtičkarji ničesar ne storijo. Spomnil je, da je mogoče rastline na vrtovih po toči med drugim okrepiti z različnimi pripravki za krepitev rastlin, ponekod bodo potrebni tudi fungicidi.

Po podatkih s terena v okolici Kranja in na območju brniškega letališča toče ni bilo. Manjši pas toče je bil v smeri proti Preddvoru, je pa bilo precej toče med Naklim in Tržičem, kjer je predvsem na območju Dupelj in Kriškega polja močno prizadela nasade solate. Ponekod je pridelek popolnoma uničen.

Prizadete so tudi pozne sorte krompirja, ponekod je škoda zelo velika in bo izpad pridelka velik. Pri zgodnjih sortah krompirja bodo svetovali zaščito s fungicidi, da preprečijo nastanek plesni, je povedal Golc.

Najhujša toča je bila po podatkih s terena na območju Radovljice ter od Bleda proti Lescam, kjer po Golčevih besedah kmetje takšne toče ne pomnijo, ponekod so pridelki povsem uničeni.

Kaj storiti s poškodovano koruzo?

"Kmetje nas kličejo, predvsem nas sprašujejo, kaj narediti s koruzo. Trenutno je namreč zelo pozno za ponovno setev koruze," je opozoril kmetijski svetovalec. Pridelek bi namreč uspel le v primeru optimalnih vremenskih razmer vse do novembra, kar pa je malo verjetno.

Zato je po njegovih besedah pametneje posejati kakšne deteljno-travne mešanice. Pri malo manj poškodovani koruzi pa je smiselno počakati nekaj dni, da se vidi, ali se bo obrasla.

Močno so prizadeta tudi polja z žiti, ponekod bodo pšenico pokosili "na trakove", ker je treba preprečiti onesnaženost žit s sledmi zemlje zaradi močne toče. Nato bodo zasejali deteljno-travne mešanice.

Država je občini Šentilj odobrila 200 tisoč evrov intervencijskih sredstev zaradi dodatnih stroškov po majskem obilnem deževju s plazovi, pri čemer je celotna škoda ocenjena na 7,6 milijona evrov, a zaradi posredovanj ob nedavnih neurjih so stroški iz dneva v dan večji. Župan Šentilja Štefan Žvab ocenjuje, da bi lahko dosegla tudi 10 milijonov evrov.

Velika je škoda na vrtovih. "Na območju Radovljice so posevki popolnoma uničeni," je dejal Golc in vnovič opozoril, da se je toča pojavljala v izrazitih pasovih, da so bili kupi toče vidni še kakšne tri ure pozneje in da so ponekod zapadle tudi velike količine dežja v krajšem času.

Po podatkih centra za obveščanje so močnejše posamezne nevihte v torek nekaj pred poldnevom zajele Gorenjsko in se nato pomikale proti vzhodu države. Skupno so centri za obveščanje zaradi neurja z obilnim deževjem in močnim vetrom zaznali približno 50 dogodkov, od tega na Gorenjskem 34.

Za sanacijo posledic neurja je bilo aktiviranih skupno 32 gasilskih enot, od tega tri poklicne. Gasilci so iz poplavljenih objektov črpali meteorno vodo, čistili prepuste, s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte, prekrivali poškodovana ostrešja, odstranjevali zemljino in podrta drevesa.

Sorodna novica Neurja: po Gorenjskem klestila toča, iz poplavljenega šotora rešili 53 otrok

Hudo nevihto na Gorenjskem povzročilo "striženje vetra"

Torkov prehod hladne fronte je med drugimi okoli 11. ure prinesel tudi nevihto na zgornjem Gorenjskem. Kot danes pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje, je nevihta prepotovala približno 50 km dolgo pot od Rateč do Naklega, za kar je potrebovala dobro uro in pol. Na poti je povzročala neurja z velikimi količinami precej debele toče, nalivi in sunki vetra.

"Na prvi pogled razmere za močne nevihte niso bile idealne. Ozračje je bilo le še šibko do zmerno nestabilno. Obenem se prav veliko energije čez dan ni nakopičilo, saj je že pred najmočnejšo celico nastalo nekaj neviht. Bilo pa je razmeroma soparno, pred neurjem je bilo na Letališču Lesce 19 stopinj Celzija ob 88-odstotni relativni vlagi," so zapisali na Arsu.

Glavni razlog za razvoj supercelične nevihte na Gorenjskem je bilo "vertikalno striženje vetra". Kot pojasnjujejo na Arsu, gre za to, kako izrazito se z višino spreminjata smer in hitrost vetra. "Pri tleh je pihal šibak jugovzhodnik, veter se je z višino krepil in obračal na zahodno, severozahodno smer. Na višini okoli 5 km je pihal zahodnik s hitrostjo malo nad 50 km/h, na višini 10 km pa severozahodnik s hitrostjo okoli 80 km/h."

Hitrost dviganja zraka v nevihti oziroma vzgornjika je bila bistveno večja kot v običajni nevihtni celici. Močnejši in vztrajnejši kot je vzgornjik, večja toča se lahko razvije v nevihtnem oblaku. Ker je nevihta potovala nad naseljenimi območji, je škoda še večja, so še dodali na Arsu.

Voda vdrla v taborniški šotor v Podzemlju ob Kolpi

Močna nevihta je v torek popoldne zajela tudi območje občine Metlika. V kampu v Podzemlju je voda vdrla v šotor Rdečega križa, v katerem je bilo več kot 50 osnovnošolcev. Na pomoč so poklicali gasilce. Vse otroke so odpeljali v bližnji Gasilski dom, kjer bodo nastanjeni do konca počitniškega tabora, je za TV Slovenija poročala Petra Držaj. Več si oglejte v videoposnetku.

V Podzemlju voda vdrla v šotor Rdečega križa