Čuvaji slovitega nacionalnega parka so v sporočilu za javnost podrobno pojasnili, zakaj so bili prisiljeni odstreliti komaj skotenega mladička ameriškega bizona: "Odločitev smo sprejeli ne zato, ker bi bili leni, brezčutni ali ker ne bi bili poučeni o bizonji biologiji. Sprejeli smo jo zato, da bi ohranili naravne procese znotraj nacionalnega parka."

Kot so pojasnili, se je mladič po nesreči ločil od matere, ko je čreda v soboto prečkala reko Lamar v severovzhodnem delu parka. Nanj je naletel nepoučeni turist, ki je mladičku želel pomagati, a mu je – ravno nasprotno – povzročil hudo škodo, ko ga je porinil ven iz rečnega korita in ga usmeril na cesto.

Na mladiča je namreč s svojim dotikom prenesel tudi človeški vonj, zaradi česar malega bizončka čreda ni več želela sprejeti medse, zavrnila ga je tudi mama. Kljub več poskusom skrbnikov parka, da bi mladička in čredo spet združili, se to ni zgodilo. Mladiček je začel zasledovati človeški vonj, se poditi za avtomobili in ljudmi, zaradi česar je postajal tudi nevaren, so razložili.

Edina možnost, da bi mladička rešili, bi bil odlov in preselitev na območje druge črede, zunaj parka, a je bil malček še premlad, da bi sam preživel obdobje obvezne karantene pred selitvijo, so še pojasnili pristojni.

Zato so sprejeli težko odločitev, da bizončka odstrelijo, o vsem pa obvestili tudi javnost, predvsem z namenom opozorila, kakšne posledice ima lahko takšno nespametno ravnanje – pa četudi je dobronamerno. Kdo je bil moški, ki je bizonu skušal pomagati, za zdaj še ne vedo, so se pa na javnost obrnili s prošnjo po informacijah o belem moškem, starem od 40 do 60 let, ki je nosil modro majico in črne hlače.

Kot navaja AP, to sicer ni prvi tak primer: podobno so pristojni v parku ravnali tudi leta 2016, ko sta na mladička bizona naletela kanadska turista in ga skušala "rešiti" tako, da sta ga naložila v prtljažnik avtomobila in odpeljala k čuvajem parka.

Kadaver bizona so pristojni, kot so še razložili, pustili na kraju odstrela, podobno kot v parku obležijo bizonji mladiči, ki umrejo naravne smrti – vsako leto je takih okoli četrtina vseh, skotenih v tistem letu. "Te smrti koristijo drugim živalim v parku, saj se z njimi hranijo tako volkovi in medvedi kot ptiči in mrčes," so še zapisali čuvaji parka in dodali, da tako ohranjajo najboljši približek življenjskemu ciklu v parku.