Vstopnina pomeni, da je plaža urejena, in kdor skrbi za varnost, je upravičen, da storitev pravilno oceni in zaračuna, je poudaril Furlanič.

Ograjevanju plaž nasprotuje, če pa upravljavci omogočajo prost dostop na kopališče in zaračunavajo le storitve, kot je najem kopaliških rekvizitov, vstopnino podpira. Po mnenju Furlaniča bi bilo treba omenjeno področje sicer tudi zakonsko urediti.

"Čiščenje in odvoz smeti, voda, sanitarije, organizacija reševanja iz vode, manjši gradbeni posegi in vzdrževalna dela, zavarovanje odgovornosti in druge stroške morajo upravljavci urejenih kopališč nekako pokrivati. Nekaj potrebnega prihodka se lahko ustvari s komercialnimi dejavnostmi - gostinstvom, oddajanjem športnih rekvizitov in podobno, nekaj stroškov pokrijejo vstopnine," je pojasnil dekan portoroške Fakultete za turistične študije - Turistice Anton Gosar.

Mestna kopališča brez vstopnine obratovalne stroške delno ali pa v celoti krijejo iz občinskih proračunov. Obiskovalcem tako omogočajo proste dostope in zaračunavajo le neposredne storitve.

Tudi za naravne vire bo treba plačati
"V ne tako daljni prihodnosti bodo verjetno vsi dragoceni naravni resursi obiskovalcem dostopni le po določeni ceni ali pa bodo celo popolnoma zaščiteni," je dodal Gosar, ki osebno podpira vstopnine za urejene plaže.

Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so ob tem potrdili, da so "morje, vodno zemljišče morja, plaža in priobalno zemljišče morja naravno javno dobro, kar pomeni, da jih lahko uporablja vsakdo pod enakimi pogoji". Kopanja v morju po njihovih navedbah ni podvrženo plačilu.

Zakon o vodah namreč določa, da je treba na priobalnem zemljišču, ki sega najmanj 25 metrov od obale v notranjost, omogočiti prost dostop do vode za izvajanje kopanja in vsakomur tudi dopustiti, da se zaradi kopanja na njem zadržuje, ne glede na to, ali gre za zasebno ali javno zemljišče. Imetniki vodne pravice vstopnino za kopanje lahko zaračunavajo v primeru, če so za izvajanje kopanja zgradili temu namenjen objekt, še določa zakon o vodah.