Večje število držav v razvoju, ki malo prispevajo k segrevanju ozračja, je najbolj izpostavljenih dragim in uničujočim posledicam izrednih vremenskih pojavov in naraščajočih morij.

Kljub vedno večji potrebi po krepitvi odpornosti na podnebne spremembe pa UNEP v poročilu, ki ga je objavilo ta teden, ugotavlja, da so se javni podnebni finančni tokovi v države v razvoju leta 2021 zmanjšali na 21,3 milijarde dolarjev. To je 15 odstotkov manj kot leta 2020, ko je financiranje znašalo 25,2 milijarde dolarjev.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je ukrepanje zastalo, čeprav se potreba po zaščiti ljudi povečuje. "Nevihte, požari, poplave, suše in izredne temperature postajajo vedno bolj pogosti in divji," je ob objavi poročila poudaril Guterres in dodal, da je potreba po zaščiti ljudi in narave bolj pereča kot kdaj koli prej. "Vendar kljub naraščanju potreb ukrepanje zastaja," je opozoril.

Po mnenju izvršne direktorice UNEP-a Inger Andersen mora svet nujno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in okrepiti prizadevanja za prilagajanje podnebnim spremembam. "Nič od tega se ne dogaja," je bila kritična.

Po oceni UNEP-a padec predstavlja "skrb vzbujajoč zgled", zlasti zato, ker se je zgodil v letu, ko so se bogate države na podnebni konferenci v Glasgowu zavezale, da bodo do leta 2025 podvojile letno financiranje prilagajanja z ravni iz leta 2019 na 40 milijard dolarjev.

Države v razvoju naj bi medtem po novi oceni letno potrebovale med 215 do 387 milijard dolarjev za prilagoditev podnebnim spremembam v tem desetletju.

Tudi če bi bogate države izpolnile svojo obljubo in do leta 2025 podvojile financiranje, bi bila razlika med potrebnimi in dodeljenimi sredstvi še vedno velika, izpostavljajo v UNEP-u. Ob tem so predlagali dodatne vire finančnih sredstev, ki bi jih med drugim zagotovili z reformami Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada.

Guterres je kot možen vir finančnih sredstev poudaril davek na izredne dobičke podjetij v industriji fosilnih goriv.