Kakovost zraka v Sloveniji ni primerljiva s tisto pred 45 leti, vendar ne moremo reči, da je kakovost zraka pri nas takšna, kot bi morala biti, je v Ljubljani izpostavil prvi mož Arsa Joško Knez.
V Sloveniji imamo pri kakovosti zraka največje težave s trdimi delci PM10 (delci, ki so manjši od 10 mikronov) predvsem v zimskih mesecih. Vir onesnaženja s temi delci so predvsem zimska kurišča. "Zimski meseci imajo manj padavin, kotline so manj prevetrene in prihaja do preseganj. Letošnjo zimo je veliko čistejši zrak, saj smo bili deležni več padavin in prevetrenosti," je na posvetu z naslovom Ali Slovenija dosega cilje na področju kakovosti zraka? še pojasnil Knez.
Država zamuja z ukrepi za čistejši zrak, največ pa po Knezovem mnenju za čistejši zrak naredi vsak posameznik. "Pri kuriščih vse več ljudi uporablja tudi vprašljive energente, slabo pripravljena drva in podobno," je izpostavil in poudaril pomen ozaveščanja javnosti.

Znanje o trdih delcih se širi
V Evropi je kar 90 odstotkov prebivalcev velikih mest izpostavljenih presežnim vrednostim PM10, je poudaril Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja. Kot je pojasnil, ti delci prodrejo v zgornje dihalne poti, medtem ko delci, ki so manjši od 2,5 mikrona (PM2,5), prodrejo v celoten organizem in med drugim vplivajo na jetra, srčno-žilni sistem.
V Sloveniji je po Otorepčevih besedah dve petini otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij PM10. Znanje o vplivih trdih delcev v zraku pa se vse bolj širi, saj po najnovejših raziskavah vplivajo tudi na živčevje ter na srce in ožilje.