"Zaradi krize ob bolezni norih krav, slinavke in parkljevke je upadlo zaupanje potrošnikov. Zadnja leta je manj teh težav, saj smo se naučili, da je bolje preprečiti kot zdraviti," je na posvetu EU Si ti: pametnejša pravila za varnejšo hrano povedala Barbara Logar iz Generalnega direktorata za zdravje in potrošnike pri Evropski komisiji.

"Zadnja afera nas je presenetila, čudili smo se, kakšne inovativnosti so zmožni tisti, ki dajejo izdelke na trg," pa je izpostavila Direktorica slovenske Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Čadonič Špelič.

Zakonodaja ne ustreza sodobnim potrebam
Ker je živilskopredelovalna industrija drugi najpomembnejši gospodarski sektor v Uniji, ki zaposluje več kot 48 milijonov ljudi in ima 25 milijonov nosilcev agroživilskih dejavnosti, je morala Evropska unija nekaj narediti, da bi dvignila zaupanje potrošnikov v prehranski sistem.

Zakonodaja, ki ureja področja pridelave in predelave rastlin ter živalskih izdelkov, je zapletena, saj se je razvijala od 60. let dalje. Sprejemali so jo v drugačnih razmerah in z manjšim številom držav članic EU-ja, zato ne ustreza potrebam sodobne družbe.

Oklestili bodo 70 veljavnih uredb
Evropska komisija je tako 6. maja letos sprejela sveženj ukrepov za okrepitev uveljavljanja zdravstvenih in varnostnih standardov za celotno agroživilsko verigo v Evropi. Ta bo oklestil skoraj 70 trenutno veljavnih zakonodajnih besedil verige na pet zakonodajnih aktov, ki bodo urejala zdravje živali, zdravje rastlin, rastlinski razmnoževalni material (vključno s semeni) in uradni nadzor v agroživilski verigi.

Sveženj naj bi tako zagotovil pametnejša pravila za varnejšo hrano. A do njihove dejanske veljave je še dolga pot. Zdaj se začenjajo predstavitve in razprava, nato pa bodo uredbe morale še skozi parlamentarno sito EU-ja. Države članice bodo imele tudi tri leta časa, da jih implementirajo. Direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Čadonič Špelič zato pričakuje, da bodo v veljavo stopila v letu 2018.

Nadzor bo poenoten
"Na upravi smo pripravljeni in se zavedamo svoje velike odgovornosti. Implementirati bomo morali velik paket ter ga nato tudi nadzirati," je zagotovila. Po njenih besedah je pomembno predvsem to, da se bo nadzor nad živilsko industrijo v državah EU-ja poenotil. "Od ugleda nadzora je odvisen tudi ugled našega blaga na evropskem trgu. Za proizvajalce je pomembno, da lahko rečejo, da v državi nadzor deluje, kar pomeni 'varni ste'."

Prav zato jo je ob zadnjem rebalansu državnega proračuna razveselilo, da vlada ni posegla na področje financiranja pri vzorčenju in monitoringu, temveč so jim sredstva vzeli pri plačah in materialnih stroških. "Varnost vedno stane, to je strošek. Vendar, ali ima zdravje ljudi ceno? Jemo vsak dan, pomembno je, kaj jemo. Nadzorni organi nismo v službi kapitala, moramo biti v službi potrošnikov," je razmišljala.

Prekrškarjem se kršenje ne bo obrestovalo
Stroški pa bodo padli tudi na same proizvajalce. Kazni za morebitne kršitve morajo biti namreč po mnenju Čadonič Špelič odvračilne, tako da prekrškarju ponovitve dejanja ne bodo koristile. Pri Evropski komisiji pa si prizadevajo tudi, da bi vzpostavili sistem, po katerem bodo potrošniki obveščeni o rezultatih nadzora in bodo vedeli, kdo se obnaša v skladu s pravili.