Lojze Posedel je izpostavil, da je najbolj nevarno, če bi o sami trasi hitre ceste od Velenja do Šentruperta odločali prebivalci ali kmetje, še bolj nevarno pa je, če to stvar vzame v roke politika. "Mislim, da je ena od političnih skupin vzela preveč te pristojnosti. Tista, ki lahko izbere pravo traso, je stroka. Izbrana je trasa F2, vendar obstaja tudi druga trasa, ki je bolj upravičena in bi z njo uničili manj kmetijskih zemljišč," je poudaril.

"Prostorski problematiki ne namenjamo dovolj pozornosti"
Poslanec je ocenil, da ne gre samo za zemljišča v Braslovčah, ampak za slovenska zemljišča, za katere bi vlada oz. oblast morala poiskati ustrezne rešitve. Navedel je še dva primera, in sicer zemljišč na Krasu, ki jih kupujejo in pozidavajo Italijani, ter vinorodnih zemljišč ob avstrijski meji, ki jih kupujejo Avstrijci. Posedel je poudaril tudi, da v Sloveniji prostorski problematiki ne namenjamo dovolj pozornost, tudi veljavna zakonodaja je zanj nepopolna, saj dovoljuje nedopustne posege v prostor.

Protestniki, ki so na shodu sodelovali tudi s traktorji, so tako od vlade oz. pristojnih služb zahtevali, da se pri umeščanju trase hitre ceste skozi Braslovče upoštevajo strokovne rešitve, ki temeljijo na že večkrat dokazanih strokovnih dejstvih. Prepričani so, da v času tako nizke samooskrbe s hrano ne smemo žrtvovati niti metra dragocene kmetijske zemlje.

Trasa je cestno neupravičena
Že v začetku leta je Civilna iniciativa Braslovče postregla s podatkom, da bo v primeru gradnje hitre ceste po različici F2 izgubljenih 80 hektarjev kmetijskih zemljišč z najvišjo dodano vrednostjo. Predstavniki Civilne iniciative Braslovče navajajo, da je predlagana zahodna trasa od Velenja do Šentruperta dolga 13,97 kilometra in je za 300 milijonov evrov dražja od alternativnih tras. Po njihovem mnenju je ta trasa cestno neupravičena, saj ne bi potekala na relaciji največjih prometnih obremenitev, kot je cesta Arja vas-Velenje, ki jo dnevno prevozi okrog 20.000 vozil.

Opozorili so tudi, da so posamezni odseki na predlagani trasi Velenje-Šentrupert neustrezno ločeno obravnavani, uničenje rekreacijskega območja pa je vrednostno enako kot uničenje 80 hektarjev kmetijskih zemljišč. Dodali so še, da bi sredinska različica ceste, ki je podobne dolžine kot zahodna, stala 144 milijonov evrov, za najkrajšo traso, dolžine dobrih 12 kilometrov, pa stroka sploh ni objavila cene.

"Pri projektu zahodne trase ni bilo upoštevano ugrezninsko območje, trije predori, počasen pas na 3,2 kilometra dolgem klancu z naklonom 5,62 odstotka, prestavitev 1400 metrov železnice, poplavno območje in vodovarstveno območje Podvin," še navajajo v braslovški civilni iniciativi.