Pogajanja se bodo nadaljevala v juniju, na njihov uspeh pa upa tudi Slovenija.

Pogajanja glede reforme skupne kmetijske politike so bila zelo trda, ne samo v okviru trialoga med Svetom, Evropskim parlamentom in komisijo, ampak tudi med samimi ministri držav članic EU-ja v okviru zasedanja kmetijskih ministrov, ki je potekalo vzporedno s trialogom, je po zasedanju za slovenske dopisnike v Bruslju danes dejal minister za kmetijstvo Jože Podgoršek.

Osrednje točke razprave so bile socialna pogojenost, neposredna plačila in zelena arhitektura. Ministri sedemindvajseterice so uskladili svoja stališča, je pa nastal zastoj pri trialogu, ki se nadaljuje, je pojasnil Podgoršek.

Bili smo zelo blizu temu, da dosežemo dogovor ta teden. Vseeno upam, da bomo dosegli kompromis v času portugalskega predsedovanja EU-ju, pa je v povezavi s pogajanji na Twitterju zapisal evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Slovenija je poudarjala pomen ambicioznih rešitev za zeleno arhitekturo v novem programskem obdobju, prav tako sta pomembni vprašanji večja ciljna naravnanost neposrednih plačil in socialna pogojenost.

Podgoršek: Poleg ekološkega vidika je treba zagovarjati tudi ekonomski vidik

Ministri zelo dobro razumemo pomen socialnega in ekološkega vidika nove skupne kmetijske politike, vendarle pa je treba zagovarjati tudi ekonomski vidik. Ne želimo, da socialna pogojenost pomeni bistveno dodatno administrativno breme za plačilne agencije, je dejal Podgoršek glede pogajalskih stališč.

Kljub zastoju pri trialogu obstaja realna možnost, da bo dogovor dosežen v času portugalskega predsedstva EU-ju, je še povedal Podgoršek. To si želi tudi Slovenija, ki bo julija od Portugalske prevzela predsedovanje.

Če Portugalski ne bo uspelo, je Slovenija po ministrovih besedah pripravljena. "Se ne bojimo, vemo pa, da bo to velik zalogaj za majhno državo," je dodal.

Evropska komisija je junija 2018 predstavila zakonodajne predloge v povezavi s skupno kmetijsko politiko za obdobje 2021–2027. Zaradi zastoja v pogajanjih med Evropskim parlamentom in Svetom EU-ja je bil začetek predlagane reforme prestavljen na 1. januar 2023.

Za kmetijsko politiko je v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027 predvidenih skoraj 390 milijard evrov.