"Po desetletjih življenja s težko industrijo smo si v nekaj zadnjih letih končno oddahnili. Škoda bi bilo, da bi to spet izgubili," je povedal predsednik Eko kroga Uroš Macerl.

Ocenjuje, da je varovanje naravnega okolja v nacionalni strategiji pravičnega prehoda premogovnih regij zajeto zgolj v obliki priporočil iz okoljskega poročila in torej ne bo zavezujoče. V Eko krogu zato predlagajo, da se strategija jasno opredeli za sonaraven razvoj ter varstvo naravnega okolja uvrsti med obvezne ukrepe. "Ohranjeno naravno okolje je pomemben dejavnik razvoja sonaravnega turizma v regiji. Tu je še ogromno neizkoriščenega razvojnega potenciala, ki je bil vsa ta leta onemogočen," je dejal Macerl.

Razvoj turizma v Zasavju je po Macerlovih besedah v strategiji omenjen v povezavi z rudarskimi in industrijskimi objekti ter adrenalinskim turizmom. V Eko krogu poudarjajo, da je za obiskovalce pomembna celovita ponudba, od namestitev in hrane na kmetijah ter samooskrbe.

Razvoj kmetijstva bi moral biti po mnenju Eko kroga podrobneje razdelan s konkretnimi oblikami ter viri financiranja, še posebej za oživljanje obstoječih in usihajočih kmetij. Treba bi bilo oblikovati skupno zadružniško nastopanje na trgu ter interesno povezovanje za izkoriščanje specifičnih danosti, kot so gozdarstvo, lesna predelava, gorska živinoreja, ter jih z oblikami predelave povezati v skupne končne produkte, so prepričani.

"Zasavje je državi žrtvovalo že ogromno. Zdaj je čas, da rečemo dovolj."

Srednja Sava znova teče čista, v njenih brzicah in bregovih prebivajo redke živalske vrste, je še poudaril Macerl. Kot je dodal, je Sava pomemben del do narave prijaznega turizma. "Če je seveda ne bo pregradilo 10 jezov hidroelektrarn, ki bodo za vedno ne le vzeli priložnost regiji za tovrsten razvoj turizma, pač pa tudi za vedno zalili ostanke z njo povezane kulturne dediščine. Zasavje je državi žrtvovalo že ogromno. Zdaj je čas, da rečemo dovolj, zares obrnemo list in za naše otroke ohranimo to, kar nam je še ostalo," je še dodal Macerl.

Po navedbah Eko kroga omenjena strategija velikih hidroelektrarn na srednji Savi ne omenja, sklicuje pa se na Nacionalni energetski in podnebni načrt. Hidroelektrarne na Savi v tem načrtu niso zajete, ker je okoljsko poročilo ugotovilo prevelik vpliv na varovana območja.

Član Eko kroga Ervin Matešič pa je dejal, da je s turizmom povezano tudi vključevanje celovite kulturne dediščine, ki je v Zasavju pomembna, bogata in premalo poznana, predvsem pa presega premogovništvo, na katero se strategija izključno osredotoča.

Spomnil je, da je po Savi pred železnico potekal pomemben ladjarski promet s sistemom vleke ladij do 40 metrov dolžine. To je vtkano v bregove Save in okoliških vasi, kjer so ti prevozi potekali: vlečni kanali, počivališča, menjava konj, cerkve, v katerih so potekale maše za preživetje v narasli reki. "Z železnico in premogovništvom je Sava in ta del naše zgodovine zdrsnil iz spomina," meni Matešič.