194 držav je dva tedna v Durbanu iskalo kompromis, kako se lotiti reševanja podnebnih težav. Ker je vsaka država tja prišla s svojimi interesi, se o samem načinu zmanjševanja izpustov in onesnaževanja okolja niso konkretneje dogovorili. To, kar je razveselilo politike, pa tudi nekatere nevladne organizacije, je predvsem dogovor o novem pravnem sporazumu, ki bo vključeval vse države in naj bi bil dorečen do leta 2015. Z letom 2020, ko naj bi začel veljati, bi tako vse države na svetu bile obvezane spoštovati določene cilje in usmeritve, ki naj bi pomagale ohraniti naš planet.

Govorili so tudi o kjotskem protokolu, ki se izteče prihodnje leto. Medtem ko so Evropska unija in nekatere druge države pripravljene privoliti v drugo obdobje zavez, so Japonska, Rusija in Kanada jasno nakazale, da protokola ne nameravajo podaljšati, saj jih moti, da vanj niso vključene ZDA, Indija in Kitajska kot največje onesnaževalke.

Razkorak med nujnimi ukrepi in cilji je velik
Barbara Kvac, predstavnica nevladnega društva Focus, ki je na samem kraju pogajanj spremljala dogajanje, meni, da je sicer bil storjen neki napredek, ki je posledica zavezništva EU-ja z majhnimi nerazvitimi državami. A razkorak med potrebnim zmanjšanjem izpustov za zaustavitev svetovnega segrevanja in trenutno ponujenimi cilji držav še vedno ni manjši. Tako dogovor o podaljšanju kjotskega protokola za EU in Slovenijo ne prinaša ničesar novega, saj še vedno ostajamo pri zavezi 20-odstotnega zmanjšanja izpustov do 2020. Ta pa je že tako ali tako vpet v evropsko in posledično slovensko zakonodajo.

Slovenija po njenem mnenju še vedno ne stori dovolj, da bi dejansko začela hoditi z velikimi koraki proti postavljenim ciljem. "Zadnji dve leti se v Sloveniji sicer izpusti zmanjšujejo, a ne zaradi intenzivnega izvajanja ukrepov, temveč kot posledica gospodarske krize. Največja težava Slovenije so izpusti iz prometa in na tem področju imamo tudi najmanj ukrepov, saj se ne izvaja praktično nič," pojasnjuje.

Kuponi za izpuste se bodo odrazili na cenah
Medtem ko je EU pred dnevi objavil kažipot za energetiko do 2050, ki v vseh smereh razvoja predvideva 85-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v sektorju energetike, mi gradimo šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. "Do leta 2050 bo TEŠ 6 predstavljal vse izpuste, ki jih naša država lahko izpusti v enem letu." Slovenija bo zato morala za izpuste ogljikovega dioksida na trgu kupiti emisijske kupone, cena pa se bo prenesla v ceno električne energije, ki se bo posledično povečevala.

In kaj bi morala Slovenija storiti? "Najprej izkoristiti potencial energetske učinkovitosti, ki je pri nas res velik. Drugi korak je vlaganje v obnovljive vire energije, ogromno moramo narediti na področjih trajnostne mobilnosti, spodbujanja javnega potniškega prometa," poudarja naša sogovornica. Še posebej pa je izpostavila nekoordiniranost politike, ko imamo na enem področju postavljene cilje, ki so v nasprotju s cilji na drugem področju. Zato je po njenih besedah treba pregledati ter uskladiti politike in strategije na ravni celotne države.

"Države naj naredijo domačo nalogo"
Nevladne organizacije imajo velika pričakovanja tudi od drugih držav. "Pomembno je, da se čim prej dogovorijo o pravnem sporazumu in da ta začne čim prej veljati. S stališča nevladnih organizacij je odlok ukrepanja po letu 2020 nesprejemljiv. Zdaj potrebujemo to, da države naredijo svoje domače naloge, da tudi Evropska unija zaostri svoje cilje in sprejme politike, ki bodo pripeljale do resničnega zmanjšanja izpustov," dodaja Kvačeva.

Če se bo zaradi izpustov in drugih intenzivnih posegov v okolje ozračje še naprej segrevalo in preseglo še sprejemljivi dve stopinji Celzija, nam po mnenju številnih znanstvenikov grozijo podnebne spremembe, ki jim morda ne bomo več kos.