Raziskava je potekala na petih območjih, in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, v okolici Cerkniškega jezera, na Ljubljanskem barju in v Ljubljani. Na vseh območjih so našli več kot 100 vrst čebel, največ pa v okolici Cerkniškega jezera (143), so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Skupno so našteli 239 od 575 vrst divjih čebel (torej, čmrljev in čebel samotark), ki so bile kdaj koli najdene v Sloveniji.

Strokovni vodja projekta, Danilo Bevk, je na novinarski konferenci ob tem poudaril: "Našli smo tudi za Slovenijo novo vrsto čebele, in to v Ljubljani. To kaže na to, da bi z dodatnimi raziskavami gotovo našli še kakšno pri nas neodkrito vrsto. Hkrati pa bi ugotovili tudi, koliko od 575 vrst, ki so bile doslej najdene pri nas, v Sloveniji dejansko še živi. Zaradi sprememb v okolju so nekatere gotovo že izginile."

Kot so spomnili, opraševalce ogrožajo spremembe v okolju, ki jih povzročamo ljudje: pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, pomanjkanje mest za gnezdenje, pesticidi in bolezni. Ker več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci (divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke), upadanje njihovega števila ponekod že ogroža kmetijsko pridelavo, so še opozorili.

"Najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega niti ne vemo"

Bevk je ob tem poudaril tudi pomen vzpostavitve trajnega monitoringa opraševalcev. Monitoring sam po sebi sicer še ne prispeva k varovanju, a je vseeno nujen za naravovarstvena ukrepanja. Dobro poznavanje stanja je pogoj za ukrepanje in nato spremljanje učinkovitosti ukrepov, je opozoril in dodal: "Najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega niti ne vemo."

Ministrica Irena Šinko je v uvodnem nagovoru napovedala prizadevanja ministrstva, da se tovrstne raziskave nadaljujejo in da bodo dognanja na tem področju ustrezno vključevali pri iskanju sistemskih rešitev. "V zadnjem desetletju smo malo zapostavili čebele in divje opraševalce, zato bo treba storiti korak naprej," je dejala.

Projekt so financirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Ministrstvo za naravne vire in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Potekal je pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo, partnerja projekta pa sta bila tudi Prirodoslovni muzej Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so še sporočili z NIB-ja.